VSL Sklep II Ip 14/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje bi pri odločitvi o taksni oprostitvi moralo upoštevati tudi družinskega člana, dolžničinega zunajzakonskega partnerja. Zunajzakonska skupnost je sicer dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar pa obstoj le-te ni vezan na prijavo na skupnem naslovu in v skupnem gospodinjstvu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica in predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Skladno s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V šestem odstavku 11. člena ZST-1 je nadalje določeno, da je ne glede na določbo prvega odstavka do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči.

6. Slednje v nasprotju s prepričanjem dolžnice še ne pomeni, da je sodišče vezano na odločbo o brezplačni pravni pomoči. Navedena določba sodišču namreč narekuje presojo, ali stranka izpolnjuje kriterije za dodelitev brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ta presoja pa je lahko drugačna od presoje organa v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

7. Drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa, da je pogoj občutno zmanjšanih sredstev, s katerimi se prosilec preživlja sam oziroma se preživljajo njegovi družinski člani, izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma njegov povprečni mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki skladno z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) znaša 402,18 EUR (dvakratnik torej znaša 804,36 EUR, dohodkovni kriterij). Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre (v zvezi s prvim odstavkom 11. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – v nadaljevanju ZUPJS) se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pogoj za dodelitev tako denarne socialne pomoči kot brezplačne pravne pomoči, s tem pa tudi za taksno oprostitev, pa ni samo dohodkovni ampak tudi premoženjski, in sicer se ne dodelita osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 19.304,64 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP).

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnica v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks prejela dohodke iz naslova plače, nadomestil in povračil stroškov v zvezi z delom skupaj 911,42 EUR, iz naslova regresa za letni dopust pa 886,63 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek predlagateljice znaša 879,22 EUR in tako presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

9. Višje sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da bi sodišče prve stopnje pri odločitvi moralo upoštevati tudi družinskega člana, dolžničinega zunajzakonskega partnerja. Zunajzakonska skupnost sicer je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar pa obstoj le-te ni vezan na prijavo na skupnem naslovu in v skupnem gospodinjstvu. Glede na to, da je dolžnica podala izjavo pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, da ima vzdrževanega družinskega člana, ob upoštevanju le-tega pa povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,¹ bi bila dolžnica po dohodkovnem kriteriju upravičena do oprostitve plačila sodnih taks.

10. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo dejanskega stanja glede dolžničinega premoženjskega stanja in premoženjskega stanja njenega zunajzakonskega partnerja, česar višje sodišče ne more opraviti kot prvo. Ker je premoženjski kriterij bistven za celovito presojo upravičenosti do taksne oprostitve, višje sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni moglo samo dokončno odločiti.

11. Po povedanem je bilo pritožbi treba ugoditi, sklep pa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče pri odločitvi upošteva tudi dohodkovno in premoženjsko stanje dolžničinega zunajzakonskega partnerja in ponovno odloči o predlogu za taksno oprostitev.

-------------------------------
¹ Podatki na vpisniku – vpogled v FURS za A. A. niso pravilni, saj se povsem ujemajo s podatki za dolžnico.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2020

Podobni dokumenti:

• sodba U 2150/2004
• sodba U 1698/2004
• sodba U 339/2002