VSL Sklep I Cp 1677/2019

Jedro

Ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da bi moralo biti z izpodbijano odločbo odločeno tudi o stroških sodne takse, plačila katere je bila sama oproščena (739,00 EUR) in ki naj bi jih sodišče prve stopnje (v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZPP ter drugim odstavkom 15. člena ZST-1) po uradni dolžnosti v plačilo naložilo tožencem. Določba četrtega odstavka 163. člena ZPP, na katero se pritožba sklicuje, namreč zadeva „stroškovna razmerja“ med pravdnima strankama, medtem ko se vsebina drugega odstavka 15. člena ZST-1 nanaša na vsebino (taksne) obveznosti stranke napram državi. O tej pa lahko sodišče odloči šele po pravnomočno zaključenem postopku (ko je torej jasno, v kakšnem delu je stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, s svojim zahtevkom uspela).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi se izpodbijani sklep (III. točka izreka sodbe P 263/2015 z dne 25. 5. 2019) spremeni tako, da se znesek 4.118,60 EUR nadomesti z zneskom 4.811,96 EUR; v preostalem se pritožba zavrne, sklep pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Toženci so dolžni tožnici v 15-dneh solidarno povrniti stroške tega pritožbenega postopka v višini 217,86 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 25. 5. 2019 je sodišče prve stopnje:

- ugotovilo, da v skupno premoženje tožnice in pok. J. J. sodijo nepremičnine parc. št. *10/0 k. o. X., parc. št. *57/0 k. o. Y., parc. št. *58/0 k. o. Y., parc. št. 139/0 k. o. Y, parc. št. 140/0 k. o. Y., parc. št. 144/2 k. o. Y. in parc. št. 145/1 k. o. Y. (I. točka izreka),

- ugotovilo, da znaša delež tožnice F. J. na skupnem premoženju 1/2, takšen pa je tudi delež pok. J. J. 1/2 (II. točka izreka),

- odločilo, da so dolžni toženci tožnici v roku 15-ih dni solidarno povrniti pravdne stroške v znesku 4.118,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka sodbe (odločitev o stroških) se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev ustrezno spremeni. Glede stroškov oproščene sodne takse v višini 739,00 EUR poudarja, da so ti del stroškov postopka. Sklicuje se na prvi odstavek 15. člena ZST-1 in drugi odstavek 168. člena ZPP. Takse stranke, ki je bila njihovega plačila oproščena in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke (drugi odstavek 15. člena ZST-1 in tretji odstavek 168. člena ZPP). Glede povrnitve stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Meni, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti odločiti tudi, da morajo toženci v proračun države povrniti 739,00 EUR. Ni zakonske podlage, da se o delu sodne takse odloča po pravnomočno končanem postopku ali v aktu, ki tožnici ni vročen. Tudi glede stroškov izvedenskega mnenja, ki ga je verjetno založila država na prošnjo tretje tožene stranke, bi moralo sodišče odločiti v končni sodbi, in sicer, da je dolžna tretje tožena stranka državi vrniti tudi te stroške. Stroški odvetniškega zastopnika naj bi bili odmerjeni nepravilno. Sodišče je prezrlo, da od 6. 4. 2019 velja vrednost točke 0,60 EUR, in je vse stroške odmerilo, upoštevajoč vrednost odvetniške točke 0,459 EUR. Skladno z drugim odstavkom 12. člena Odvetniške tarife je potrebno vrednost točke upoštevati v času plačila, torej v času izdaje sodbe dne 25. 5. 2019. V nadaljevanju pritožnica ob opredelitvi teh stroškov pojasnjuje, da pravilno odmerjeni stroški odvetniškega zastopanja znašajo 4.513,78 EUR, kar upoštevajoč plačano sodno takso za tožbo v višini 200,00 EUR in sodno takso za izdajo potrdila o vloženi tožbi 2,46 EUR, znaša 4.716,24 EUR. Sodišče tudi ni odločilo o vseh priglašenih stroških, in sicer potnih stroškov tožnice za vse štiri naroke za prihod nanje, obvestila tožnice sodišču o smrti pokojnega J. J. in dokazni predlog.

3. Toženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Poleg tega, da ni (po)jasn(jen)o, kakšen interes naj bi imela tožnica za tovrsten očitek,¹ tudi sicer ni moč slediti njenemu pritožbenemu navajanju, da bi moralo biti z izpodbijano odločbo odločeno tudi o stroških sodne takse, plačila katere je bila sama oproščena (739,00 EUR) in ki naj bi jih sodišče prve stopnje (v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZPP² ter drugim odstavkom 15. člena ZST-1³) po uradni dolžnosti v plačilo naložilo tožencem. Določba 4. odstavka 163. člena ZPP (na katero se pritožba sklicuje⁴) namreč zadeva „stroškovna razmerja“ med pravdnima strankama,⁵ medtem ko se vsebina drugega odstavka 15. člena ZST-1 nanaša na vsebino (taksne) obveznosti stranke napram državi. O tej pa lahko sodišče odloči šele po pravnomočno zaključenem postopku (ko je torej jasno, v kakšnem delu je stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, s svojim zahtevkom uspela).⁶ Nejasnost interesa za takšno navajanje,⁷ kot prav tako dejstvo, da gre za razmerje med državo in tretjetoženko (in ne med pravdnimi strankami), sta nadalje razloga, da ni bilo moč slediti niti pritožbenemu očitku, da bi moralo sodišče prve stopnje v končni odločbi odločiti tudi o stroških za izdelavo izvedenskega mnenja, ki jih je država založila namesto tretjetoženke.⁸

6. V skladu z drugim odstavkom 12. člena Odvetniške tarife (OT)⁹ je dolžna stranka odvetniku plačati storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila (povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji). Sodišče prve stopnje v tem oziru (kot to pravilno opozarja pritožba) ni upoštevalo, da od 6. 4. 2019 velja vrednosti točke 0,60 EUR¹⁰ (prvi odstavek 13. člena OT), ki jo je potrebno (glede na to, da je bila sodba izdana po uveljavitvi omenjene spremembe, oziroma dne 25. 5. 2019) upoštevati tudi v konkretnem primeru. Pritožnica zato iz naslova stroškov, ki ji jih je sodišče prve stopnje priznalo, upravičeno uveljavlja znesek 4.716,24 EUR (namesto zneska 4.118,60 EUR, ki ji ga je priznalo sodišče prve stopnje).

7. Tožnica pa v pritožbi utemeljeno navaja, da ji gre tudi povračilo potnih stroškov za prihode na štiri naroke, za obvestilo sodišču o smrti pokojnega J. J. in podan dokazni predlog. Za sporočilo z dne 21. 8. 2015 in dokazni predlog z dne 6. 1. 2017 ji gre v skladu s 4. odstavkom 19. člena OT po 50 točk (skupno 100 točk), kar skupaj z izdatki za stranko (3. odstavek 11. člena OT) in 22% DDV znaša 74,66 EUR. Ker ima pravico biti navzoča na glavni obravnavi, ji gredo tudi stroški, ki so ji nastali zaradi prihodov na naroke. Ti predstavljajo potrebne stroške postopka (155. člen ZPP).¹¹ V skladu s četrtim odstavkom 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku¹² se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF¹³ se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Ker razdalja¹⁴ med krajem tožničinega prebivališča (S.) in sedežem sodišča (Novo mesto) znaša 25,2 km, kilometrina (to je 8% cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov) pa je¹⁵ v času prvega naroka (dne 17. 5. 2017) znašala 0,10 EUR, v času drugega (dne 6. 3. 2018) 0,102 EUR, v času tretjega (dne 22. 5. 2018) 0,108 EUR in v času četrtega (dne 24. 8. 2018) 0,108 EUR, je iz tega naslova upravičena še do povrnitve 21,06 EUR (5,04 EUR + 5,14 EUR + 5,44 EUR + 5,44 EUR).

8. V skladu z navedenim je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep (III. točka izreka sodbe P 263/2015 z dne 25. 5. 2019) spremeniti tako tako, da se znesek 4.118,60 EUR nadomesti z zneskom 4.811,96 EUR (3. točka 365. člena ZPP¹⁶). Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo v preostalem kot neutemeljeno zavrnilo, sklep pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je tožnica s pritožbo zoper stroškovno odločitev uspela glede zneska 693,36 EUR, so ji dolžni toženci (1. in 2. odstavek 165. člena v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP) solidarno povrniti stroške pritožbenega postopka,¹⁷ in sicer za sestavo pritožbe (1. točka Tar. št. 21) v višini 250 točk, kar upoštevaje izdatke za stranko (5 točk) in 22% DDV ter povračilo sodne takse za pritožbo v višini 31,2 EUR skupaj znaša 217,86 EUR.

-------------------------------
¹ Njeno posplošeno pritožbeno sklicevanje na razlog pravne varnosti, ustreznega pojasnila ne predstavlja.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
³ Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami.
⁴ In ki jasno govori o odločanju o zahtevi za povrnitev stroškov.
⁵ Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu II Cp 2497/2018 z dne 14. 3. 2019 v tem oziru pojasnilo, da odločitev o stroških pravdnega postopka zadeva razmerje med strankama in zajema dejansko nastale pravdne stroške strank, kot tudi, da ta odločitev nima nobene zveze z odločitvijo o prevalitvi neplačanih taksnih obveznosti s taks (delno) oproščene in v postopku uspešne stranke na njenega nasprotnika. Pri navedeni taksni prevalitvi gre za razmerje med državo in subsidiarnim taksnim zavezancem ter za še neplačane taksne obveznosti (glej sklep II Cp 2497/2018 z dne 14. 3. 2019).
⁶ Odločba, ki jo je tožnica priložila pritožbi (VSM sklep I Cp 477/2014 z dne 28. 4. 2014), ne predstavlja ustaljene sodne prakse, na katero bi bilo to sodišče kakorkoli vezano.
⁷ Ni razvidno, da bi bili ti stroški v plačilo naloženi tožnici.
⁸ Oziroma katero je v okviru odobrene brezplačne pomoči (glej odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 396/2018 z dne 9. 10. 2018) oprostilo plačila predujma zanje. O teh stroških bi bilo dolžno sodišče prve stopnje v končni odločbi odločiti le, če bi šlo (a ne gre) za primer iz tretjega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, s kasnejšimi spremembami).
⁹ Uradni list RS, št. 2/2015, s kasnejšimi spremembami.
¹⁰ Ampak 0,459 EUR.
¹¹ Glej tudi VSL sklep II Cp 899/2018 z dne 3. 5. 2018.
¹² Uradni list RS, št. 15/2003, s kasnejšimi spremembami.
¹³ Zakon o uravnoteženju javnih financ, Uradni list RS, št. 40/12, s kasnejšimi spremembami.
¹⁴ Upoštevaje podatke iz spletne strani Google Zemljevidi.
¹⁵ Glej https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=6504/Kilometrina_-_javni_sektor.
¹⁶ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
¹⁷ Kamor ne sodijo sicer v pritožbi (isti vlogi) priglašeni stroški predloga za odpravo pomote.

Datum zadnje spremembe:

17.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 46/2014
• VSL Sklep I Cp 1619/2019
• VDSS sklep Psp 298/2014