VSL Sodba I Cp 786/2019

Jedro

Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, še ni zapadla do konca glavne obravnave, mora sodišče tožbeni zahtevek, razen v z ZPP izrecno določenih primerih, zavrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo dovolilo spremembo tožbe (I), razsodilo, da se med pravdnima strankama sklenjena najemna pogodba z dne 31. 7. 2001 odpove (II) in naložilo toženi stranki, da je v roku 60 dni dolžna izprazniti stanovanje št. 3 na naslovu B. ter ga izpraznjenega vseh oseb in stvari izročiti tožeči stranki (III). Toženo stranko je še zavezalo, da je dolžna tožeči stranki za mesec september 2018 plačati znesek 99,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2018 do plačila, za mesec oktober 2018 znesek 108,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2018 do plačila in za mesec november znesek 108,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2018 do plačila (IV). Tožbeni zahtevek, ki glasi na plačilo bodočih, še nezapadlih najemnin ali uporabnin, za vsak mesec v višini 108,64 EUR s pp, vse do izpraznitve in izročitve nepremičnine tožeči stranki, je zavrnilo (V). Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške postopka v višini 905,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni del sodbe (V. točka izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da sodna praksa ne prepoveduje zahtevka, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo uporabnine, ki bo v plačilo zapadlo v prihodnje. Pri tem se sklicuje na sodbi Okrajnega sodišča v Radovljici P 43/2018 z dne 11. 7. 2018 in P 47/2016 z dne 21. 11. 2017, ki je bila potrjena z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 845/2018. Navaja, da je potrebno upoštevati, da je tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine za vnaprej, vse do izpraznitve in izročitve nepremičnine tožeči stranki, neločljivo povezan z zahtevkom na izpraznitev in izročitev nepremičnine, ter da je tožena stranka tudi ob zaključku glavne obravnave nepremičnino tožeče stranke nedvomno uporabljala. Datum izpraznitve in izročitve nepremičnine se bo določil glede na to, kdaj bo tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremičnine (prostovoljno ali preko prisilne izvršbe).

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 311. členu ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, da opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Izrek sodbe se mora namreč nanašati na tisto dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob zaključku glavne obravnave. Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, še ni zapadla do konca glavne obravnave, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti, kar je enotno in utrjeno stališče sodne prakse in pravne teorije.² Dopustnost dajatvene tožbe in sodbe že pred zapadlostjo zahtevka ZPP obravnava le v primeru preživninskega zahtevka, rentnega zahtevka in zahtevka za izročitev ali prevzem stvari, ki so bile dane v najem ali zakup, na kar pa se vtoževana terjatev ne nanaša.

6. Pravilne odločitve prvega sodišča tudi ne spreminja pritožbeno sklicevanje na zadevo Okrajnega sodišča v Radovljici P 43/2018 z dne 11. 7. 2018, saj tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bila zadeva predmet preizkusa na pritožbeni stopnji, prav tako pa tudi ne sklicevanje na zadevo z opr. št. P 47/2016 Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je bila sicer potrjena s strani Višjega sodišča v Ljubljani, vendar pa ne obravnava vprašanja predpostavk za dajatveno tožbo.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugoditi, ker tožena stranka tožbenega zahtevka na plačilo uporabnine za naprej ni prerekala, prav tako ni prerekala dejstev v zvezi s tako postavljenim tožbenim zahtevkom. Priznanje po določbi 214. člena ZPP se nanaša na dejstva, ki jih zatrjuje ena stranka, druga pa jih ne zanika. Vendar pa pri ugotavljanju predpostavke za dajatveno tožbo glede zapadlosti terjatve ne gre za vprašanje dejanskega stanja, temveč za pravilno uporabo materialnega prava, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno, zato smiselno zatrjevana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.
² Glej L. Ude, Pravni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list, 3. knjiga, stran 51-53. Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3392/2015, I Cp 3111/2015, III Cp 2454/2016 in odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 3093/2007.

Datum zadnje spremembe:

27.09.2019

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 179/2012
• VSL sodba I Cpg 1016/2010
• Sodba II Ips 599/2009