VSL Sklep II Kp 56330/2018

Jedro

Določbe o izločitvi sodnikov se smiselno uporabljajo tudi za strokovne sodelavce.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zahtevo zagovornika obdolženega A. A. za izločitev višje strokovne sodelavke B. B. v zadev V Kpr 56330/2018 zavrnila.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic obdolženega do obrambe ter predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izločitev oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je zagovornik v pritožbi predlagal, da se obdolženega na podlagi 378. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) povabi na sejo pritožbenega senata. Pritožbeno sodišče strank o seji senata ni obveščalo, ker se določba 378. člena ZKP, ki ureja obveščanje strank in zagovornikov o pritožbeni seji in njihovi navzočnosti na seji, nahaja v poglavju Zakona o kazenskem postopku, ki ureja postopek s pravnimi sredstvi, konkretno v podpoglavju D, postopek s pritožbo, ki se nanaša na postopek pritožbe zoper sodbo, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje. Poleg tega gre za fazo preiskave, v kateri se odloča le o pritožbi obrambe zoper sklep o zavrnitvi njenega predloga za izločitev strokovne sodelavke s sojenja v tej kazenski zadevi.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo podpredsednice okrožnega sodišča, da niso podani razlogi za izločitev strokovne sodelavke, ki ji ni mogoče očitati pristranskosti ob zaslišanju oškodovanke in tudi ne zaradi njenega procesnega vodenja tega zaslišanja, pa tudi ne kratenja pravic obrambe do zaslišanja oškodovanke.

6. Zagovornik v pritožbi trdi, da že delo organov predkazenskega pregona (PP Bežigrad in Okrožno državno tožilstvo) v povezavi z vodenjem preiskovalnega postopka, kaže na močno pristranost na škodo obdolženca, ki se kaže kot prikrivanje razbremenilnih dokazov in vodenje postopka brez upoštevanja domneve nedolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje te pritožbene navedbe kot neutemeljene in nekonkretizirane, poleg tega se sedaj preizkuša pravilnost izpodbijane odločitve v zvezi z zahtevo obrambe za izločitev strokovne sodelavke, ki je v preiskavi zasliševala oškodovanko, s poudarkom na presoji okoliščin iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ker tak izločitveni razlog uveljavlja obramba. Vodenje predkazenskega postopka ni predmet preizkusa obstoja izločitvenega razloga oziroma ocene pristranskosti strokovne sodelavke.

7. Prav tako nima nobene povezave z zahtevo za izločitev strokovne sodelavke s sojenja v fazi preiskave pritožbena trditev, da ni bilo celotno dokazno gradivo pridobljeno v predkazenskem postopku predloženo tožilstvu in sodišču. Zato je neutemeljena tudi pritožbena trditev, da obdolženi že pred uvedbo preiskave ni mogel dokazovati svoje nedolžnosti z izvajanjem predlaganih dokazov, ki bi izpodbili verodostojnost oziroma pavšalno sklepanje organov predkazenskega postopka in bi privedli do oprostilne sodbe oziroma sploh ne bi prišlo do uvedbe preiskave. Zato naj bi z opisanim ravnanjem bil kršen 29. člen Ustave RS, iz katerega izhajajo minimalna pravna jamstva v kazenskem postopku, med temi pravica obdolženega, da ima primeren čas in možnosti za pripravo obrambe ter da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Kršeni naj bi bili tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravila luxemburškega sodišča ter tretji odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po katerem mora biti vsak obdolženec seznanjen z dokazi, ki ga obremenjujejo.

8. Pritožbeno sodišče glede na potek predkazenskega postopka in preiskave ugotavlja, da obdolženčeve pravice do obrambe niso bile kršene.

9. Oškodovanka je po svoji pooblaščenki na Okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper obdolženega zaradi suma storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1 16. 12. 2016, 25. 7. 2016 je policiji predložila še pisno izjavo, v obeh primerih je opisovala dogodke v času trajanja partnerske zveze z obdolžencem in njegovo protipravno ravnanje v utemeljitev očitka o izvršitvi kaznivega dejanja nasilja v družini na njeno škodo. Policija je zaslišala obdolženca kot osumljenca 15. 6. 2017 na podlagi 148.a člena ZKP, zaslišan je bil v navzočnosti zagovornika C. C., izjavo pa je podal po predhodno pridobljenih vseh potrebnih pravnih poukih o svojih pravicah. Na tem zaslišanju obdolženec v ničemer ni bil oviran pri podaji svoje izjave. Tožilstvo je vložilo zahtevo za preiskavo 29. 11. 2018, preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je obdolženca zaslišala dvakrat in sicer 14. 1. 2019 ter 24. 1. 2019. Na obeh zaslišanjih je obdolženec izrecno izjavil, da je pooblastil zagovornika odvetnika K. K. ter da se bo zagovarjal brez zagovornikove navzočnosti. Preiskovalna sodnica je izdala sklep o uvedbi preiskave 24. 1. 2019, ta sklep je tudi postal pravnomočen, obdolženec se na sklep o uvedbi preiskave ni pritožil. Že zato ne more trditi, da je bil kakorkoli omejevan v uveljavljanju svojih pravic do obrambe, saj ga pri tem nihče ni oviral.

10. Zagovornik v pritožbi omenja še drug kazenski postopek IV Kpr 58441/2017, ki je dodeljen isti sodnici in kljub poteku skoraj 17 mesecev se ta zadeva po navedbi zagovornika še ni začela obravnavati. Kaj želi zagovorniki s tem povedati, pritožbeno sodišče ni moglo ugotoviti, vsekakor pa se sklicevanje na drug kazenski postopek in njegov potek v ničemer ne nanaša na presojo obstoja izločitvenega razloga strokovne sodelavke. S to presojo tudi ni povezano pritožbeno zatrjevanje, da organi kazenskega pregona niso ukrepali v zvezi s kazensko ovadbo obdolženega zoper oškodovanko zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe iz meseca aprila 2017.

11. Zagovornik v pritožbi ponovno zatrjuje, da je strokovna sodelavka bila na zaslišanju oškodovanke 20. 3. 2019 pristranska že s prvim kapcioznim vprašanjem. Na ta očitek je odgovorila že podpredsednica prvostopenjskega sodišča v točki 5, ko je pojasnila, da je potrebno to prvo vprašanje brati in poslušati v povezavi s predhodnim zaslišanjem iste oškodovanke 20. 2. 2019, ko pa je oškodovanko zaslišala preiskovalna sodnica.

12. Pritožbeno sodišče po vpogledu v prvi zapisnik o zaslišanju oškodovanke z dne 20. 2. 2019 ugotavlja, da je oškodovanka zelo obširno opisovala svoje razmerje z obdolžencem, vse oblike njegovega nasilja, pa tudi poškodbe (modrice). Prvo vprašanje, ki ga je strokovna sodelavka postavila oškodovanki se glasi: „Jaz sem si prebrala ta vaš zapisnik, ker ga je prej snemala oziroma vas je zasliševala sodnica, sedaj moje vprašanje je, zanima me pravzaprav, ali ste vi zaradi poškodb, ki jih je prizadejal obdolženec, kdaj šla k zdravniku, obstaja kakšna medicinska dokumentacija vsled tega?“. Oškodovanka ji je na to odgovorila in v nadaljevanju izpovedbe ponovno omenjala sledi, ki jih je imela zaradi obdolženčevega ravnanja na podlahti in nadlahti desne roke, ki ji jo je včasih zvijal, da modric ni pokazala zdravnici in tudi nikomur drugemu. Preiskovalna sodnica pa jo je na zaslišanju 20. 2. 2019 vprašala, ali jo je kdaj (obdolženec) poškodoval ob tem dogodku (ki ga je oškodovanka predhodno opisovala). Oškodovanka je odgovorila, da je imela modrice, da jih je običajno imela, kadar jo je zelo močno prijel, modrice na rokah. Na dodatno vprašanje preiskovalne sodnice, ali je kdo to videl, je oškodovanka odgovorila, da tistih modric takrat ni nihče videl.

13. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je izolirano od predhodnega zaslišanja oškodovanke prvo vprašanje strokovne sodelavke res videti kot kapciozno vprašanje, če se pa upošteva tudi oškodovankino predhodno zaslišanje, pa ta pritožbeni očitek obrambe zvodeni.

14. Vse nadaljnje pritožbene trditve, ki so po vsebini enake kot so bile podane v zahtevi za izločitev strokovne sodelavke, pa se nanašajo na procesno vodstvo strokovne sodelavke ob zaslišanju oškodovanke. Tudi na ta pritožbeni očitek je že odgovorjeno v izpodbijanem sklepu v točki 5 in se pritožbeno sodišče s pojasnilom podpredsednice prvostopenjskega sodišča strinja. Nestrinjanje stranke s procesnim vodstvom ali odločitvijo strokovne sodelavke, ne more predstavljati odklonitvenega razloga za izločitev po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP.

15. Pritožbeno sodišče je natančno prebralo potek zaslišanja oškodovanke 20. 3. 2019 in ugotovilo, da obramba ni bila v ničemer ovirana v postavljanju vprašanj oškodovanki, je pa res, da je zagovornik večkrat postavljal eno in isto vprašanje oškodovanki, na katero je ta že odgovorila in ga je na to strokovna sodelavka pravilno tudi opozarjala. Strokovna sodelavka si je aktivno prizadevala vsebinsko omejiti potek zaslišanja oškodovanke, postavljanje vprašanj in njenih odgovorov v okvire te kazenske zadeve, čemur pa zagovornik ni v celoti sledil, saj je s svojim vprašanji posegal na številna področja (poslovno, osebno, intimno in strokovno), ki so bila v času skupnosti obdolženca in oškodovanke zelo prepletena in povezana. Pravilno si je strokovna sodelavka prizadevala odvrniti vsa vprašanja, ki niso bila relevantna za obravnavanje kazenske zadeve, konkretno očitkov nasilja v družini. Res je pooblaščenka oškodovanke večkrat posegala v besedo zagovorniku, ko je ta spraševal oškodovanko, vendar je iz prepisa posnetka zaslišanja razvidno, da jo je na to opozarjala tudi strokovna sodelavka. Ker se je zaslišanje oškodovanke snemalo, je še toliko bolj bilo bistveno, da vedno govori le ena oseba, kar je tudi bilo pojasnjeno vsem navzočim pri zaslišanju oškodovanke. Strokovna sodelavka je nekajkrat kljub protestom in ugovorom oškodovankine pooblaščenke obdolženčevemu zagovorniku izrecno dovolila postavljanje vprašanj, oškodovanko pa opozarjala, da mora na vprašanja odgovoriti, ko v svojih odgovorih ni bila natančna, ali pa je obširno opisovala dejstva in okoliščine, ki niso bila relevantna. Vse stranke so dobile besedo pri zaslišanju oškodovanke, tudi obdolženec, katerega strokovna sodelavka nikakor ni obravnavala pristransko in ga tudi ni omejevala pri izvrševanju njegove pravice do obrambe. Tudi, ko se je oškodovanka izmikala odgovorom na postavljena vprašanja, jo je strokovna sodelavka izrecno opozorila, naj nanje odgovarja. Zato je drugačna pritožbena trditev neutemeljena. Po vsem povedanem pritožbeno sodišče ocenjuje, da v konkretni zadevi niso podane nobene okoliščine in dejstva, ki bi kakorkoli izkazovali pristranskost strokovne sodelavke pri zaslišanju oškodovanke. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep in njegove razloge ter pritožbo v povezavi z zahtevo za izločitev obravnavalo skozi optiko subjektivnih in objektivnih testov in ugotovilo, da videz nepristranskosti sojenja ob zaslišanju oškodovanke 20. 3. 2019 in sploh v fazi preiskave, v ničemer ni bil okrnjen.

16. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dokaze o oškodovankinih poškodbah, se nanašajo na dejansko stanje, kar bo preizkušano še v nadaljnjih fazah tega kazenskega postopka. Naloga strokovne sodelavke je bila tudi z zaslišanjem oškodovanke ugotoviti vsa relevantna dejstva in okoliščine, ne pa ocena dokazov, saj bo ta po končni preiskavi pridržana najprej tožilcu, ki se bo odločil, ali bo nadaljeval pregon zoper obdolženca za očitano kaznivo dejanje ali ne. Dokazanost telesnih poškodb oškodovanke presega okvir presoje zahteve za izločitev strokovne sodelavke.

17. Neutemeljena in pavšalna je pritožbena trditev, da se prvostopni organ ni opredelil do vseh navedb v zahtevi za izločitev. Pritožnik namreč te trditve v ničemer ne konkretizira in se tudi ne da preizkusiti.

18. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev o nepravilno vodenem predkazenskem postopku, ker da oškodovanka ni bila takrat zaslišana v smislu določil ZP in ZKP, temveč, da je zgolj na policijo podala še pisno izjavo (gre za izjavo z dne 25. 7. 2018), ki po oceni obrambe ne more nadomeščati njenega zaslišanja. Kot že rečeno te pritožbene navedbe niso predmet presoje izločitvenega zahtevka, oškodovanka je bila zaslišana v preiskavi, v predkazenskem postopku pa je podala še dodatno izjavo na povabilo kriminalistke PP Bežigrad in v zvezi z ovadbo zaradi suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Tak potek predkazenskega postopka ni v ničemer povezan z očitkom pristranskosti strokovne sodelavke. S to presojo tudi nima prav nobene povezave pritožbena trditev o oškodovankinih grožnjah drugim pričam v drugih postopkih, o tem, da naj bi se obrnila na bivšega generalnega direktorja policije C. C., da so jo pristojni policisti obiskovali na domu brez posebnega vabljenja in da je opravila razgovor s policisti, ki niso bili pristojni za obravnavo predmetne zadeve.

19. Po povedanem pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilno in strokovno, objektivno ter nepristransko delo strokovne sodelavke ob zaslišanju oškodovanke. Njeno procesno vodstvo je bilo korektno, čeprav bi si po oceni pritožbenega sodišča lahko še odločneje prizadevala vzpostavljati mir in red v sodni dvorani v času zaslišanja oškodovanke. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

13.09.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Kp 58810/2018
• VSRS Sodba I Ips 35087/2021
• VSL Sklep III Cpg 405/2021