<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1311/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1311.2019
Evidenčna številka:VSL00025227
Datum odločbe:10.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:vrednost spornega predmeta - podlaga za odmero takse - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - zavrženje tožbe

Jedro

Na obstoj tožnikove taksne obveznosti ne vpliva okoliščina, kdaj ga je prvo sodišče (ki pravo pozna in zato tudi ve, kaj določa ZDOdv) pozvalo k predložitvi potrdila iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv. Taksni zavezanec je dolžan plačati sodno takso za pravdni postopek v odmerjeni višini tudi v primeru zavrženja tožbe, ne glede na to, kdaj je prišlo do njenega zavrženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 10. 5. 2019, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 741,00 EUR.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da taksna obveznost ni nastala. Prvo napako je storilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki se je izreklo za nepristojno za odločanje v zadevi, namesto da bi tožbo zavrglo. Zahteva za plačilo sodne takse s strani sodišča prve stopnje je tožnika presenetila, saj ni pričakoval, da bo moral zaradi uveljavljanja pravice do polne pokojnine plačati sodno takso. Sodišče prve stopnje je opozoril na dejstvo, da je takso odmerilo od zneska 25.922,69 EUR, ki več kot trikratno presega tožbeni zahtevek. Zahtevanega potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku ni imel, zato ga ni mogel predložiti sodišču prve stopnje. Za zahtevo iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv ni vedel, očitno pa tudi sodišče prve stopnje ni poznalo te zahteve, saj si ne more drugače razložiti dejstva, da ga je pozvalo k predložitvi potrdila šele po 22-tih dneh od izdaje plačilnega naloga. Tožba je bila zavržena skoraj tri mesece po izdaji plačilnega naloga. Ni jasno, kako sodišče prve stopnje utemeljuje svoj prihodek iz naslova sodne takse v znesku 741,00 EUR, katerega strošek bi moral biti eventualno povezan zgolj z zavrženjem tožbe. Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da bi morala biti tožba zavržena takoj po prejemu, ne pa šele 84 dni po izdaji plačilnega naloga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni storilo očitane napake. Ker ni bilo stvarno pristojno za odločanje v zadevi tudi ni smelo zavreči tožbe na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZDOdv.

5. V zadevi ni šlo za socialni spor ampak za spor o premoženjskopravnem zahtevku, saj je tožnik uveljavljal odškodninski zahtevek (v obliki mesečnih rentnih zneskov), za njegovo obravnavanje pa je predpisana stvarna pristojnost rednega, to je okrožnega sodišča (glede na vrednost spornega predmeta). 2. člen ZST-1 določa obveznost plačila takse za pravdni postopek. Tožnikova taksna obveznost je nastala ob vložitvi tožbe, v obravnavani zadevi torej 5. 10. 2018 (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).

6. Taksa v znesku 741,00 EUR je bila pravilno odmerjena (v skladu s tar. št. 1111 taksne tarife ZST-1), saj je znašala vrednost spornega predmeta 25.922,69 EUR. Tožnik je zahteval plačilo mesečnih zneskov rente, zapadlih do vložitve tožbe, ki so skupno znašali 7.145,69 EUR (260,79 EUR za november 2016 + 312,95 EUR x 22 mesecev – od decembra 2016 do septembra 2018), poleg tega pa je zahteval tudi plačevanje v bodoče zapadlih mesečnih zneskov rente. Za ta del zahtevka se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek teh dajatev za dobo petih let (40. člen ZPP), kar je skupno znašalo 18.777,00 EUR. Seštevek obeh vrednosti 25.922,69 EUR je predstavljal vrednost spornega predmeta v tem sporu (prvi odstavek 41. člena ZPP).

7. Na obstoj tožnikove taksne obveznosti ne vpliva okoliščina, kdaj ga je prvo sodišče (ki pravo pozna in zato tudi ve, kaj določa ZDOdv) pozvalo k predložitvi potrdila iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv. Taksni zavezanec je dolžan plačati sodno takso za pravdni postopek v odmerjeni višini tudi v primeru zavrženja tožbe, ne glede na to, kdaj je prišlo do njenega zavrženja.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Rok za plačilo dolgovane takse začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa tožniku (sedmi odstavek 34. a člena ZST-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) - člen 27, 27/4
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - tarifna številka 1111
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 40, 41, 41/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwOTAx