VSL Sklep Cst 338/2019

Jedro

Pritožnik ni prijavil terjatve v tem stečajnem postopku, prav tako v pritožbi ni navedel, da bi položaj upnika pridobil kako drugače (npr. s prevzemom terjatve). Tudi sicer je iz vsebine pritožbe razvidno, da se ne strinja z odstopom od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, temveč želi, da se pogodba, ki jo je stečajni dolžnik sklenil s pritožnikom, izpolni, ne pa da se od nje odstopi.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje za odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – Pogodbe za demontažo, izdelavo in montažo dvigala št. 001 z dne 6. 11. 2017, sklenjene med stečajnim dolžnikom in D. d.o.o. iz X.

2. Zoper navedeni sklep se je D. d.o.o. pravočasno pritožil, upravitelj pa je na pritožbo odgovoril.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Upravitelj pritožnika sicer res imenuje kot upnika, tako navaja v pritožbi tudi pritožnik. Vendar pa višje sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da temu ni tako. Pritožnik namreč v tem stečajnem postopku ni prijavil terjatve, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka. Šele v roku za prijavo terjatev iz 59. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP prijavljena terjatev pa upniku daje položaj upnika v smislu ZFPPIPP, s čimer mu je dana tudi procesna legitimacija upnika (57. člen ZFPPIPP). Pri tem gre za prijavo terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (primerjaj prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

5. Pravico vložiti pritožbo proti sklepu, izdanem v stečajnem postopku, imajo le stranke postopka, druge osebe pa le, če jim zakon to dovoljuje (126. člen ZFPPIPP). Stranke glavnega stečajnega postopka pa so le upniki, ki uveljavljajo svojo terjatev v smislu v prejšnji točki navedenih določil ZFPPIPP (56. člen ZFPPIPP). Pritožnik ni prijavil terjatve v tem stečajnem postopku, prav tako pa v pritožbi ni navedel, da bi položaj upnika pridobil kako drugače (npr. s prevzemom terjatve). Tudi sicer je iz vsebine pritožbe razvidno, da se ne strinja z odstopom od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, temveč želi, da se pogodba, ki jo je stečajni dolžnik sklenil s pritožnikom, izpolni, ne pa da se od nje odstopi.

6. Pritožnik tako nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe. Položaja upnika po ZFPPIPP nima, zakon pa tudi ne določa, da ima pravico do pritožbe zoper navedeni sklep. Kot stranka pogodbe, za odpoved katere je sodišče prve stopnje dalo soglasje, mu ni na voljo pritožba zoper sklep, izdan v stečajnem postopku, temveč ima na voljo druga pravna sredstva, kot je npr. tožba v pravdnem postopku.

7. Glede na navedeno je višje sodišče nedovoljeno pritožbo zavrglo (126. člen ZFPPIPP in 343. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Pritožnik mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

02.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 442/2020
• VSL Sklep Cst 74/2019
• VSL sklep Cst 250/2011