<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 310/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.310.2019
Evidenčna številka:VSL00024852
Datum odločbe:09.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), dr. Damjan Orož (poroč.), Irena Dovnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - skrivanje premoženja - trditveno in dokazno breme

Jedro

Obsodba za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe ni ovira za odpust obveznost, saj ne gre za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo.

Dolžnikovo premoženjsko stanje v preteklosti, tj. pred začetkom stečajnega postopka oziroma trditev, da naj bi pred začetkom stečajnega postopka imel zadosti premoženja, ki ga naj bi ga celo skrival v tujini, bi bilo pomembno bodisi v okviru ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP bodisi v okviru generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov ugovor proti odpustu obveznosti.

    2. Zoper sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi in predlog za odpust obveznosti zavrne ter postopek odpusta obveznosti ustavi.

    3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

    4. Pritožba ni utemeljena.

    5. Pritožnik je v ugovoru proti odpustu obveznosti predlagal, da sodišče dolžniku ne odpusti obveznosti v višini terjatve, ki jo je prijavil v postopek osebnega stečaja. Gre za škodo, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem povzročitve posebno hude telesne poškodbe, za katero je bil dolžnik obsojen s pravnomočno sodbo z dne 25. 5. 2009. Navajal je tudi, da je imel dolžnik zagotovo dovolj premoženja, da bi lahko poplačal glavnico. Zato je predlagal, da sodišče predlog za odpust obveznosti v celoti zavrne.

    6. Sodišče prve stopnje je v odločitvi o ugovoru: 1) ugotovilo, da obsodba za kaznivo dejanje ni ovira za odpust obveznosti; 2) trditve, da je imel dolžnik zadosti premoženja za plačilo obveznosti, pa zavrnilo kot nekonkretizirane.

    7. Pritožnik v pritožbi ponovno opozarja, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Meni, da ni prav, da se mu obveznosti odpusti. Dolžnik se hoče popolnoma izogniti plačilu obstoječe terjatve, odpust obveznost je, kot pravi v pritožbi, vloženi po odvetniku, popolni nesmisel, pravni nonsens, popolna degradacija verodostojnosti prava.

    8. Kdaj in pod katerimi pogoji lahko pride do odpusta obveznosti, določa zakon (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v pododdelku 5.11.2). Že sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da obsodba za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe ni ovira za odpust obveznost, saj ne gre za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu (prim. 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP), in še, da odpust obveznosti ne učinkuje na obveznost povrnitve škode, ki je bila povzročena namerno ali iz malomarnosti (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP). Zato se dolžnik s tem stečajnim postopkom plačilu te obveznosti ne more izogniti, kot to zmotno ponavlja pritožnik.

    9. Nadalje pritožnik navaja, da je imel dolžnik zadostna sredstva za poplačilo obveznosti do njega. Kot je najemal druga posojila, bi lahko najel posojilo še za poplačilo njegove terjatve.

    10. Tudi tu je že sodišče prve stopnje pravilno razložilo, da upnik v zvezi s trditvijo, da je imel dolžnik (torej v preteklosti) zadosti premoženja, ni dal nobenih konkretnih trditev, čeprav je trditveno breme na njem (prim. 212. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Iz upraviteljevega odgovora izhaja, da je dolžnik prezadolžen. S sklepom o preizkusu terjatve je bilo ugotovljeno, da ima dolžnik obveznosti v višini 135.552,08 EUR, medtem ko je skupna likvidacijska vrednost premoženja stečajnega dolžnika, ugotovljena v otvoritvenem poročilu na dan začetka stečajnega postopka, znašala 13.398,36 EUR. Domneva iz 5. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP torej ne obstoji. Dolžnikovo premoženjsko stanje pred začetkom stečajnega postopka, na to pa se nanaša tudi pritožbena trditev, da naj bi dolžnik pred začetkom stečajnega postopka imel zadosti premoženja, ki ga naj bi ga celo skrival v Avstriji, bi bilo pomembno bodisi v okviru ovire za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP bodisi v okviru generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Teh dejstev pritožnik ni v ničemer konkretiziral. Pritožbeno izraženo pričakovanje, da bi se lahko dolžnik zadolžil za poplačilo obveznosti, ne more prestati resne presoje. To velja tudi za pritožnikovo pričakovanje, da ker je dolžnik delal v Avstriji, je moral imeti več premoženja, zato ga je poskril. V ZFPPIPP ni nobene podlage, da bi sodišče po uradni dolžnosti raziskovalo dolžnikovo zaposlitev v Avstriji oziroma stanje njegovega premoženja pred stečajem, kot to zmotno meni pritožnik.

    11. Višje sodišče je odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    12. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (129. člen ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/2, 399/2-1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-5, 408, 408/2, 408/2-5
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    01.08.2019

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwNTc4