<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 223/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.223.2019
Evidenčna številka:VSL00023014
Datum odločbe:23.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Magda Teppey (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), dr. Marko Brus
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:stečajni postopek nad pravno osebo - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - imenovanje v upniški odbor - ovire za imenovanje upnika v upniški odbor - ožje povezana oseba - načelo vestnosti in poštenja - obid prisilnih predpisov

Jedro

Stečajni postopek nad dolžnikom je bil uveden 22. 4. 2009, začet pa 13. 8. 2009. Do takrat (od 27. 6. 2008) je bil A. A. dolžnikov družbenik in hkrati tudi eden od direktorjev. Iz sodnega registra za Š., ki je 6. 3. 2019 vložila zahtevo za vstop v upniški odbor, pa je razvidno, da je bil A. A. od 30. 11. 2006 do 13. 2. 2019 tudi direktor te družbe.

Edini lastnik poslovnega deleža v Š. je K. d. o. o., čigar edini lastnik poslovnega deleža je sin A. A. B. B. Zato drži presoja sodišča prve stopnje, da ima Š. d. o. o., ki zahteva članstvo v upniškem odboru stečajnega dolžnika, preko lastnika poslovnega deleža v K. d. o. o. B. B., v razmerju do A. A., položaj ožje povezane osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik C. C. sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 438, v nadaljevanju p.d.) je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice Š. d.o.o. (v nadaljevanju: Š.) za njeno izvolitev v upniški odbor (v nadaljevanju: UO) stečajnega dolžnika. V obrazložitvi je pojasnilo, da je bil stečajni postopek nad dolžnikom uveden 22. 4. 2009, začet pa 13. 8. 2009. Do takrat (od 27. 6. 2008) je bil A. A. dolžnikov družbenik in hkrati tudi eden od direktorjev. Iz sodnega registra za Š., ki je 6. 3. 2019 vložila zahtevo za vstop v UO, pa je razvidno, da je bil A. A. od 30. 11. 2006 do 13. 2. 2019 tudi direktor te družbe. Prvi predlog za imenovanje v UO je upnica vložila 31. 1. 2019 (p.d. 364), ko je bil A. A. še vedno direktor Š. d. o. o., kar pa predstavlja oviro za njeno imenovanje po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Formalno zahtevo za razrešitev določenih članov UO stečajnega dolžnika in izvolitev novih članov skladno za določilom prvega odstavka 81. člena ZFPPIPP, pa je podala šele 6. 3. 2019 (p.d. 391), kar je tri tedne po razrešitvi A. A. s funkcije direktorja Š.

2. Sodišče prve stopnje presodilo je presodilo, da povezava med bivšim direktorjem stečajnega dolžnika A. A. in upnikom (Š.) kljub temu obstoji, na da kar kažejo naslednje okoliščine: (1) edini družbenik Š. je K. d.o.o. iz K., (2) katere edini družbenik je B. B., (3) ta pa je sin A. A. (4) Slednji je istočasno tudi direktor družbe K. d.o.o.

3. V zgoraj zapisanih dejstvih sodišče je prve stopnje prepoznalo oviro iz 5. točke 78. člena ZFPPIPP za imenovanje Š. v UO. Hkrati je zavzelo stališče, da gre za obid zakona oziroma poskus naknadne vzpostavitve takega položaja, ki ne bi bil zajet s primeri iz 78. člena ZFPPIPP.

Pritožba upnika Š. in odgovor upnika C. C.

4. Proti temu sklepu je upnica Š. vložila pravočasno pritožbo (p.d. 444). Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Po njenem stališču je pritožba utemeljena zato, ker 6. 3. 2019, ko je podala formalno zahtevo za članstvo v UO, A. A. ni bil več direktor Š. Poleg tega je bil direktor stečajnega dolžnika do začetka stečajnega postopka A. A. kot fizična oseba, ne pa Š. kot gospodarska družba. Po njenem mnenju sodna praksa, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje, ni uporabljiva za obravnavni primer, saj je šlo v zadevah VSL Cst 15/2012 in Cst 23/2013 za situacijo, ko je bil bivši poslovodja insolventnega dolžnika aktualni zastopnik upnika. Aktualni zastopnik Š. pa je neodvisen in brez razmerja do insolventnega dolžnika. Neprimerno in neustrezno je bilo po njenem sklicevanje sodišča prve stopnje na trditve upnika C. C. o družbeniških in osebnih razmerjih A. A., družbe K. d.o.o. in B. B. Te trditve upnici nikoli niso bile predočene ali posredovane kot procesno relevantne v odgovor. Zato se sodišče nanje ne bi smelo opreti. Sicer pa iz povzetega dejanskega stanja ne izhajajo okoliščine, ki predstavljajo oviro iz 5. člena drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Sklep VSL Cst 253/2011, ki je tudi omenjen v izpodbijanem sklepu, pa govori kvečjemu v prid pritožnici in ne obratno.

5. V odgovoru na pritožbo je upnik C. C. predlagal zavrnitev pritožbe.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožnica ni oporekala v izpodbijanem sklepu ugotovljenim družbeniškim in osebnim razmerjem A. A., družbe K. d.o.o. in B. B. Zato ta razmerja pritožbeno sodišče šteje kot nesporna. Ker pa pritožnica ne navaja, da na spletnih straneh niso bile objavljene vloge, iz katerih je sodišče prve stopnje povzelo opisane povezave, je zmotno njeno stališče, da bi ji sodišče prve stopnje moralo predočiti - posredovati trditve C. C. v odgovor. Kot izhaja iz določila 122. člena ZFPPIPP, mora sodišče tekom stečajnega postopka na spletnih straneh AJPES objaviti vsa pravna dejanja pravne osebe v stečajnem postopku in jih ni treba vročati neposredno strankam stečajnega postopka v odgovor.

8. Po določilu 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne more biti imenovan ali izvoljen v upniških odbor (tudi) tisti upnik, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljal funkcijo direktorja stečajnega dolžnika; po določilu 5. točke istega člena pa ne tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali osebe iz citirane 2. točke drugega odstavka položaj ožje povezane osebe. Za ožje povezano osebno (do takratnega direktorja stečajnega dolžnika) pa se skladno s 3. točko 18. člena ZFPPIPP šteje tudi otrok. V sodni praksi pa je zavzeto enotno stališče, da je treba prepoved imenovanja za člana UO treba razlagati tako, da velja tudi za tiste upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljali funkcijo direktorja stečajnega dolžnik1. Drugačno pritožbeno stališče je torej pravno zmotno.

9. Edini lastnik poslovnega deleža v Š. je torej K. d. o. o., čigar edini lastnik poslovnega deleža je sin A. A. B. B. Zato drži presoja sodišča prve stopnje, da ima Š. d. o. o., ki zahteva članstvo v UO stečajnega dolžnika, preko lastnika poslovnega deleža v K. d.o.o. B. B., v razmerju do A. A., položaj ožje povezane osebe. Ker direktorja d. o. o. imenujejo in razrešujejo lastniki družbe z omejeno odgovornostjo (505. člen ZDG-1), je B. B., kot edini lastnik poslovnega deleža v K. d.o.o. tisti, ki lahko preko (lastništva) te družbe imenuje in razrešuje direktorje Š. Pritožbena navedba, da je aktualni zakoniti zastopnik Š. povsem neodvisen in brez razmerja do insolventnega dolžnika, morda sicer drži. Vendar pa to ne pomeni, da je (aktualni direktor Š.) neodvisen tudi v razmerju do B. B., ki ima do osebe iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP (A. A.) položaj ožje povezane osebe.

10. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnica niti z besedo ni oporekala presoji sodišča prve stopnje, da gre glede na to, da je bi bil A. A. takrat, ko je Š. 6. 3. 2019 (pd 391) drugič podala zahtevo za imenovanje v UO, že razrešen z mesta direktorja Š., za poskus vzpostavitve položaja, ki ne bi bil zajet s primeri iz 78. člena ZFPPIPP oziroma za izogibanje v tem členu zajetih situacij, saj je bil takrat, ko ga je podala prvič (31. 1. 2019, pd.364), še njen direktor. Upoštevajoč opisano osebno povezavo A. A. in B. B. ter lastništva poslovnih deležev v družbah K. in Š., pritožbeno sodišče tej presoji sodišča prve stopnje le pritrjuje. Hkrati poudarja, da se tudi v postopkih insolventnosti uporabljajo vsa splošna načela obligacijskega prava. Eno od teh je načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ, ki udeležencem v obligacijskih razmerjih zapoveduje, da se na trgu obnašajo vestno in pošteno. Ravnanjem, ki tem načelu nasprotujejo, sodišča ne dajejo pravnega varstva. Ker pa je v predmetnem postopku prišlo do zamenjave vodstva Š. neposredno po tistem, ko je ta družba odkupila odločilni delež terjatev upnika N. d.d. za vstop v UO, je na dlani, da je do zamenjave direktorja A. A. v Š. prišlo zgolj z namenom, da se Š. izogne situaciji iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. To tem bolj, ker je ob prvi zahtevi za vstop v UO 31. 1. 2019 A. A. še bil direktor Š., ob formalni zahtevi 6. 3, 2019 pa ne več. Glede na te razloge pritožnica neutemeljeno opozarja, da odločitev v zadevi VSL Cst 253/2011 govori njej v prid, saj se izkaže za povsem neprimerljivo.

11. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 129. člena ZFPPIPP.

_______________________

1 Npr. sklep VSL Cst 23/2013


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 18, 18-3, 78, 78/2, 78/2-2, 78/2-5, 81, 81/1, 122
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 505
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.06.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI5MjI1