<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 2123/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.2123.2018
Evidenčna številka:VSL00021379
Datum odločbe:27.03.2019
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - izbira skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer - upravičenja začasnega skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine - soglasje Centra za socialno delo (CSD)

Jedro

Skrbnik zapuščine pri skrbi za zapuščino razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami le v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine, za ravnanje, ki presega okvir rednega poslovanja in upravljanja zapuščine, pa mora imeti soglasje centra za socialno delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dedinji H. R. in A. K. sami nosita stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za začasno skrbnico zapuščine postavilo dedinjo H. R.

2. U. J. je vložil laično pritožbo, v kateri navaja, da je po sodni praksi lahko začasni skrbnik zapuščine le oseba, ki bo skrbela za zapuščino in bo zastopala interese vseh dedičev, torej taka, ki bo nepristransko zastopala vse dediče, ni povezana z nobenim od njih in je strokovno usposobljena kvalitetno opravljati naloge skrbnika zapuščine. H. R. to ni. V sporu so zaradi malomarnosti sodišča, ki je: „kršilo temeljne državljanske pravice. Dedovanje po tujem državljanu J. J. brez premoženja in dedovanje ruske državljanke po pokojnem A. J. Državljani Ruske federacije ne morejo dedovati nepremičnin v Republiki Sloveniji. Pokojnemu očetu in meni so bile zaradi malomarnosti sodišča kršene temeljne državljanske pravice. Človeško je, da se nihče ne upira premoženju, ki naj mu ne bi pripadalo, če se pokaže priložnost, da ga dobi s pomočjo sodne veje oblasti. Pokojna je imela samo 1/30 nepremičnin, ki jih jaz osebno ne morem odtujiti, gospodarska poslopja so bila za porušiti že 40 let nazaj (ugotovitve državnih organov FLRJ). V primeru denarnih sredstev pa le-ta izginila v primeru postavitve H. R. za skrbnico. Strinjam se, da mora sodišče denarna sredstva po pokojni M. T. zavarovati. Glede navedb, da nisem dedič Zakon o dedovanju natančno določa v 63. členu (1) Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. V skladu z navedenim H. R. ne zastopa moje interese in kot taka ne more biti skrbnica zapuščine.“

3. Dedinji H. R. in A. K. sta na pritožbo odgovorili. Menita, da je pritožba delno nerazumljiva in tudi neobrazložena. Poudarjata, da je postavljena začasna skrbnica vestna, odgovorna, primerna oseba in lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Ker je oporočna in zakonita dedinja, in sicer 1/2 nepremičnega premoženja in 1/3 denarnih sredstev, je v njenem interesu, da z zapuščino upravlja skrbno in na način, da se ohrani njena vrednost. Sicer pa pritožnik niti ni stranka postopka, saj ni zapustničin oporočni dedič, temveč bi bil v primeru ugoditve njegovemu tožbenemu zahtevku njen zakoniti dedič, zato niti nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o postavitvi začasne skrbnice zapuščine.

4. Pritožba je dovoljena, ni pa utemeljena.

5. Ker je pritožnik, ki je zakoniti dedič zapustnice, vložil tožbo za izpodbijanje veljavnosti oporoke, v kateri mu zapustnica ni namenila premoženja, mu do pravnomočne odločitve glede veljavnosti oporoke ni mogoče odreči pravice do udeležbe v zapuščinskem postopku in s tem pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o postavitvi skrbnika zapuščine. Višje sodišče je zato pritožbo obravnavalo vsebinsko.

6. Zaradi nedorečenosti sicer težko razumljive pritožbene navedbe, ki jih je višje sodišče skoraj v celoti dobesedno prepisalo, so večinoma nepomembne za presojo izpodbijane odločitve. Navedbe o dedovanju po J. J. in A. J. ter očitki nepravilnih odločitev sodišča v preteklosti nimajo vpliva na postavitev začasnega skrbnika zapuščine. Skrbnik zapuščine (131. člen Zakona o dedovanju - ZD) se postavi, če je to potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je treba v obravnavani zadevi postaviti skrbnika zapuščine, ker zaključka zapuščinskega postopka zaradi vložene tožbe za ugotovitev neveljavnosti oporoke še ni moč pričakovati, nepremičnine, ki sodijo v zapuščino, pa propadajo in sta v zvezi z njimi v teku geodetski postopek in postopek za razdružitev solastnine, med dediči pa obstajajo nesoglasja, zato skupno upravljanje zapuščine ni možno. Teh ugotovitev pritožnik ne izpodbija, iz pritožbe je moč razbrati, da se s samo postavitvijo skrbnika zapuščine strinja.

7. Nasprotuje pa pritožnik temu, da se za začasno skrbnico zapuščine postavi dedinja H. R. Prav ima, da mora biti oseba, da jo sodišče lahko imenuje za začasnega skrbnika zapuščine, nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja, saj so naloge te osebe skrb za zapuščino v korist vseh dedičev, zastopanje vseh dedičev v razmerjih, ki se tičejo zapuščine ter skrb, da se zapuščina ohrani za dediče. Pred postavitvijo H. R. za začasno skrbnico je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 192. člena ZD udeležence postopka pozvalo, naj podajo izjavo glede postavitve začasnega skrbnika. Noben oporočni dedič ni imel pripomb na predlog, naj bo začasna skrbnica H. R., le pritožnik, ki je potencialni dedič,1 je temu nasprotoval, vendar svojega nasprotovanja ni konkretiziral. Iz navedb, ki jih je podal na prvi stopnji, je mogoče razbrati, da postavitvi H. R. nasprotuje, ker obstoji spor glede tega, kaj sodi v zapuščino po pokojni in če je on sploh dedič. V pritoži le pavšalno navaja, da bodo denarna sredstva izginila, glede nepremičnin pa sploh nič relevantnega za odločitev katero osebo naj se postavi za skrbnika zapuščine. Iz njegovih navedb tako ne izhaja, zakaj H. R., ki je kot oporočna in tudi zakonita dedinja zapustnice gotovo zainteresirana za ohranitev zapuščine, ni primerna. Pritožnik ni predlagal druge osebe, ki bi bila pripravljena opravljati funkcijo skrbnika zapuščine po pokojni M. T. Postavljena skrbnica zapuščine je očitno pripravljena to nalogo opravljati. Iz podatkov spisa izhaja, da je že pred smrtjo zapustnice in še sedaj skrbi za premoženje in sodeluje v postopkih, ki tečejo v zvezi s predmeti zapuščine. Da v teh postopkih ne bi ravnala ustrezno, ne zatrjuje nihče, tudi pritožnik ne.

8. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ima skrbnik zapuščine položaj skrbnika za posebne primere iz 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Zato mora sodišče sklep o postavitvi začasne skrbnice poslati na pristojni center za socialno delo, ki lahko postavi drugega skrbnika (drugi odstavek 131. člena ZD). Skrbnik zapuščine pri skrbi za zapuščino razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami le v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine, za ravnanje, ki presega okvir rednega poslovanja in upravljanja zapuščine, pa mora imeti soglasje centra za socialno delo (191. in 198. člen – ZZZDR)2. Postavljena skrbnica zapuščine je dolžna vestno skrbeti za zapuščino (187. člen ZZZDR), centru za socialno delo bo morala poročati (194. člen ZZZDR) in dolžna bo povrniti škodo, če jo bo povzročila z nepravilnim ali malomarnim opravljanjem ali s samovoljno opustitvijo dolžnosti skrbnika (197. člen ZZZDR). Glede na vse to in neargumentirano, pavšalno nasprotovanje pritožnika, da se za začasno skrbnico zapuščine postavi H. R. višje sodišče ne vidi razloga zakaj ne. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Skladno s prvim odstavkom 174. člena ZD nosita dedinji, ki sta na pritožbo odgovorili, stroške odgovora sami.

-------------------------------
1 Po zapustnici bo dedoval le, če bo izpodbil veljavnost oporoke
2 Gl. K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, 2009, str. 218


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 131, 131/2, 192, 192/2
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 187, 194, 197, 211

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3ODMy