VSL Sklep I Cp 508/2019

Jedro

V primerih, ko odvetnik predloži pooblastilo, ki ni veljavno, ker ga ni podpisal zakoniti zastopnik, naj bi sodišče uporabilo zakonsko možnost, da začasno dopusti opravo procesnih dejanj osebi, ki ni predložila ustreznega pooblastila. Vendar pa mora določiti tudi rok za predložitev pooblastila ali izkaz odobritve stranke za opravljena procesna dejanja. To zahtevo je treba nasloviti na domnevnega pooblaščenca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Poudarja, da sodišče sodnih pisanj ni vročalo tožničini pooblaščenki. Zato tožnice ne smejo zadeti negativne posledice, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa o zavrženju. Z opustitvijo vročitve sklepa tožničini pooblaščenki je sodišče prve stopnje tožnici nezakonito odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nezakonito in nelogično je postopanje sodišča, ki je pooblaščenki tekom postopka vročalo zgolj nekatera sodna pisanja. Če bi sodišče presodilo, da tožnica ne more veljavno pooblastiti svoje pooblaščenke in potrebuje pooblastilo stečajnega upravitelja oziroma njegovo odobritev ali sodelovanje v postopku, bi moralo tožnico po uradni dolžnosti na to opozoriti že ob vložitvi tožbe, česar pa ni storilo.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ker je štelo, da dopolnitve predloga ni vložila v postavljenem roku. Sklep, s katerim je bila pozvana na dopolnitev predloga, je bil 20. 11. 2018 puščen v predalčniku tožničinega stečajnega upravitelja. Rok za dopolnitev predloga se je iztekel 14. 12. 2018, tožnica pa je dopolnitev posredovala priporočeno po pošti 17. 12. 2018, torej po poteku postavljenega roka.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče postopalo v nasprotju z določbo 98. člena ZPP. Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj po samem zakonu pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah, potrebnih za sodno uveljavitev terjatve, ki so del stečajne mase. V tovrstnih pravdah ima stečajni upravitelj položaj zakonitega zastopnika, skladno z drugim odstavkom 101. člena ZPP pa pooblastila, ki jih je dal stečajni dolžnik, prenehajo z nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka.

6. Pritožba pravilno opozarja na nekonsistentnost prvega sodišča pri vročanju pisanj tožnici. Plačilni nalog je bil kljub odsotnosti ustreznega pooblastila stečajnega upravitelja poslan odvetnici, ki je tožbo tudi vložila. Prvo sodišče je pravilno zaznalo, da tožnica, ki je v osebnem stečaju, ni ustrezno zastopana, zato je stečajnemu upravitelju v sklepu z dne 9. 10. 2018 naložilo, da sporoči, ali odobrava tožničino vložitev tožbe po odvetnici. Vendar pa bi moralo poleg vprašanja glede vložitve tožbe - skladno z določbo 98. člena ZPP - razjasniti tudi vprašanja procesnih predpostavk. Temu služi zahteva po predložitvi ustreznega pooblastila. Obstoj veljavnega pooblastila je namreč procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. V primerih, ko odvetnik predloži pooblastilo, ki pa ni veljavno, ker ga ni podpisal zakoniti zastopnik, naj bi sodišče uporabilo zakonsko možnost, da začasno dopusti opravo procesnih dejanj osebi, ki ni predložila ustreznega pooblastila. Vendar pa mora določiti tudi rok za predložitev pooblastila ali izkaz odobritve stranke za opravljena procesna dejanja. To zahtevo je treba nasloviti na domnevnega pooblaščenca.¹

7. Ker prvo sodišče ni postopalo na ta način in je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, čeprav predhodno ni razjasnilo vseh vprašanj v zvezi s procesnimi predpostavkami (pooblastilo), je tožnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar posledično narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj Galič, A. in drugi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, 2005.

Datum zadnje spremembe:

15.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1661/2017
• VSL Sklep II Cp 1382/2018
• VSL Sklep I Cpg 161/2018