VSL Sklep I Cp 143/2019
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.143.2019 |
| Evidenčna številka: | VSL00021143 |
| Datum odločbe: | 27.03.2019 |
| Senat, sodnik posameznik: | Bojan Breznik (preds.), mag. Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tadeja Primožič |
| Področje: | DEDNO PRAVO |
| Institut: | dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - smrt dediča - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - določitev dednih deležev |
Jedro
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je potem, ko je bilo znano, kdo so dediči po zapustničinem možu, ki je umrl kasneje kot zapustnica, in kakšni so njihovi dedni deleži, ta dejstva upoštevalo pri določitvi dednih deležev dedičev, ki sta bila ob izdaji sklepa o dedovanju še živa.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino sodi ½ solastninski delež glede nepremičnine 166/5 k.o. ... (I. točka izreka) in da sta zapustnikova dediča sin s 7/12-skim dednim deležem in hči s 5/12-skim dednim deležem (II. točka izreka).
2. Dedič v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa izpodbijani sklep spremeni v skladu s pritožbenimi navedbami.
Trdi, da so dediči po pokojni trije, in sicer poleg njega in sestre še zapustničin mož, ki je umrl za njo. Sodišče bi moralo zato razglasiti za dediča tudi moža ter ustanoviti dedno pravico, ki bi bila predmet dedovanja po njem.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku.1 Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je potem, ko je bilo znano, kdo so dediči po zapustničinem možu, ki je umrl kasneje kot zapustnica, in kakšni so njihovi dedni deleži, ta dejstva upoštevalo pri določitvi dednih deležev dedičev, ki sta bila ob izdaji sklepa o dedovanju še živa.
5. Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje strankino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
-------------------------------
1 Tako je tudi enotno stališče sodne prakse. Prim. npr. sklepe VSL I Cp 369/2009, I Cp 43/2015 in I cp 1075/2017.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 15.04.2019
