VSL Sodba II Cp 1370/2018

Jedro

Toženec je svojo družbo zlorabil za oškodovanje tožnice kot njene upnice, zaradi česar je kot edini družbenik pravne osebe T. d. o. o. tudi sam odgovoren za vtoževano terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 111556/2014 z dne 12. 9. 2014 v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka ter tožencu naložilo plačilo vtoževane terjatve tožnici v višini, kot je to razvidno iz I. točke izreka sodbe. Tožencu je naložilo tudi plačilo tožničinih pravdnih stroškov v znesku 572,64 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da izda sodbo na podlagi odpovedi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prvo sodišče kršilo 454. in 455. člen ZPP. Tožnica ni pristopila na narok 15. 1. 2018, zato bi moralo prvo sodišče izdati sodbo na podlagi odpovedi. Tožnica ni predložila sodišču verodostojne listine, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi. Tožbeni zahtevek je zato nesklepčen. Prvo sodišče je ugotovilo, da je bila denarna terjatev tožnice do stečajnega dolžnika T. d. o. o. - v stečaju v celoti priznana, po drugi strani pa je odločilo, da ima tožnica isto terjatev tudi do toženca. Glede denarne terjatve v višini 221.751,97 EUR, ki je predmet pravde pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, gre za samostojno pravno razmerje, ki še ni pravnomočno zaključeno, gre pa za predhodno vprašanje. Prvo sodišče ni ugotavljalo tega predhodnega vprašanja, te pravde pa tudi ni prekinilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisna je ugotovitev prvega sodišča, da ima družba T. d. o. o. terjatev do toženca iz naslova manjka v blagajni. Prvo sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, poleg tega pa tudi ni navedlo razlogov za njihovo zavrnitev. Družba T. d. o. o. ni mogla plačati tožnici vtoževanega računa zato, ker ni imela nobenega poslovnega računa in ji ga nobena banka tudi ni hotela odpreti. Ker ni mogla poslovati brez poslovnega računa, je družba T. d. o. o. predlagala stečaj. Toženec ni v ničemer zlorabil družbe T. d. o. o. V to družbo je vlagal tudi svoj denar. V konkretnem primeru niso podani elementi za spregled pravne osebnosti. Tožnica ni prerekala navedb toženca o vzrokih za začetek stečajnega postopka nad družbo T. d. o. o. Brez poslovnega računa družba T. d. o. o. ni mogla poslovati, saj opravljenih storitev ni mogla zaračunavati. Obstoječi bančni sistem je tožencu objektivno onemogočil normalno poslovanje.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, v povezavi z domnevnima kršitvama 454. in 455. člena ZPP (ki sta le relativne narave in zato v sporu majhne vrednosti že iz tega razloga neupoštevni – prvi odstavek 458. člena ZPP), je neutemeljen, saj med temi določbami glede na pritožbene trditve ni nobene zveze. Ne glede na to prvo sodišče ni kršilo 454. in 455. člena ZPP, saj ti določbi za ta spor nista upoštevni, ker je toženec predlagal izvedbo naroka (ob tem je bilo med pravdnima strankama dejansko stanje sporno).

6. Okoliščina, da tožnica ni predložila verodostojne listine (računa), na podlagi katere je vložila predlog za izvršbo, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter nima nobenega pomena za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka, glede na trditveno in dokazno podlago tožnice. Obstoj tega računa, naslovljenega na družbo T. d. o. o., ni bil sporen, prav tako ni bila sporna višina terjatve po tem računu. Po zadnji spremembi ZPP je postopek po ugovoru zoper plačilni nalog (oziroma zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) poenostavljen, saj sodišče prve stopnje v primeru ugovora razveljavi plačilni nalog (sklep o izvršbi v dajatvenem delu) in se o zadevi odloči v navadni pravdi (glede na spremenjeni 436. člen, dosedanji 437. člen pa je bil črtan), po "starem" ZPP pa morebitna kršitev 437. člena ZPP ni predstavljala upoštevne kršitve v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Okoliščina, da je bila terjatev tožnice do družbe T. d. o. o. v stečajnem postopku priznana, ne vpliva na odločitev v tej zadevi, saj bo imel toženec v primeru morebitnega plačila tožničine terjatve iz stečajne mase na voljo ustrezen ugovor zoper tožnico v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.

8. Prvo sodišče se je sicer ukvarjalo tudi s presojo obstoja dolgov toženca do družbe T. d. o. o. - v stečaju (manjko v blagajni, dolgovano "posojilo" – 14. in 15. točka obrazložitve), kar pa za to zadevo z vidika 8. člena ZGD-1 ni odločilnega pomena. Tožnica je zatrjevala tudi obstoj okoliščin v smislu druge alineje prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnica izdala toženčevi družbi T. d. o. o. "sporni" račun 24. 10. 2013, ki je zapadel 1. 11. 2013, da je S. d. d. zaprla transakcijski račun družbe T. d. o. o. 3. 10. 2013, da je N. d. d. zaprla transakcijski račun toženčeve družbe že 10. 10. 2012, da se je začel nad družbo T. d. o. o. stečajni postopek 28. 5. 2014 in da znaša višina priznanih terjatev upnikov v stečajnem postopku zoper družbo T. d. o. o. 574.978,53 EUR. Poleg tega je še ugotovilo, da je toženčeva družba brez premoženja, toženec pa je bil edini družbenik in poslovodja te družbe ter je zato vedel, da družba T. d. o. o. ne bo mogla poravnati spornega računa, saj je imela zaprta transakcijska računa (zaradi njenega nesolidnega poslovanja banke z njo niso več želele sodelovati in ji niso želele odpreti novega poslovnega računa – toženec je sam izpovedal, da je S. d. d. zaprla račun njegove družbe zaradi nerealiziranih izvršb oziroma dolgov) in svojih obveznosti ni več mogla plačevati, to pa že ob naročilu storitve tožnice, ki je predmet vtoževanega računa, ko se je toženec tudi zavedal, da njegova družba te tožničine storitve ne bo plačala. Te dejanske ugotovitve v materialnopravnem pogledu kažejo, da je toženec svojo družbo zlorabil za oškodovanje tožnice kot njene upnice, zaradi česar je kot edini družbenik pravne osebe T. d. o. o. tudi sam odgovoren za vtoževano terjatev (druga alineja prvega odstavka 8. člena ZGD-1). Toženčevo pritožbeno nasprotovanje tem dejanskim ugotovitvam prvega sodišča je neupoštevno, saj meri na domnevno zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9. Toženec je v postopku podal le eno pisno vlogo. V sporu majhne vrednosti poteka postopek le na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP), vsaka stranka pa ima na voljo dve obrazloženi pisni vlogi (452. člen ZPP). Procesna dejanja izven tega okvira niso upoštevna, kar velja tudi za navajanja in dokazne predloge, podane na narokih ali v pritožbenem postopku. Že iz tega razloga dokazni predlogi toženca, podani izven njegove edine pripravljalne vloge, in na katere se sklicuje v pritožbi (vpogled v stečajni spis, zaslišanje upravitelja), niso upoštevni, ne glede na to pa opustitev prvega sodišča, da ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo preostalih predlaganih dokazov toženca (kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP), ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka po uveljavljanih 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer toženec v zvezi s tem ne uveljavlja kakšnih drugih kršitev. Ob tem toženec tudi v pritožbi ne pojasni, katera dejstva naj bi bila dokazana z izvedencem finančne stroke.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP). Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba I Cp 78/2018
• VSL Sodba II Cp 1648/2020
• VSL sodba I Cp 2404/2016