<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 946/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.946.2018
Evidenčna številka:VSL00013061
Datum odločbe:09.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o opravljeni vročitvi - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve

Jedro

V konkretnem primeru je bil, kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, poskus osebne vročitve pisanja tožniku dne 4. 12. 2017 neuspešen, zato mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok petnajstih dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom petnajstega dne, to je 19. 12. 2017, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 20. 12. 2017, je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 3. 1. 2018. Pritožbe, ki jih je toženec vložil 5. 1. 2018 in pritožba vložena 6. 2. 2018, so bile zato prepozne.

Pritožbeno sodišče glede na vsebino obeh pritožb še dodaja, da je glede na način vročanja (nadomestna vročitev) nepomembno, kdaj je tožnik pošiljko dejansko prejel (to je, ali jo je prejel istega dne, kot mu je bila puščena v nabiralniku, ali celo kasneje). Na odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da z možnostjo nadomestne vročitve tožnik ni bil seznanjen že s pravnim poukom. Tak način vročanja je namreč opredeljen v zakonu, stranka pa je s tem načinom vročanja in posledicami seznanjena z obvestilom, puščenim v hišnem predalčniku. Tako obvestilo je tožnik prejel 4. 12. 2017.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje 27. 11. 2017 izdalo sklep, s katerim je zavrglo pritožbe tožnika1 zoper sklep, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o zavrženju pritožb je bil tožniku vročen 19. 12. 2017 s fikcijo vročitve, 5. 1. 2017 pa je tožnik vložil tri pritožbe. Sodišče prve stopnje jih je, saj so bile vložene po poteku zakonskega roka, s sklepom dne 30. 1. 2018 zavrglo. Ker je tožnik 6. 2. 2018 zoper isti sklep vložil še eno pritožbo, je sodišče prve stopnje s sklepom 23. 2. 2018 zavrglo tudi to pritožbo.

2. Tožnik je zoper sklep z dne 30. 1. 2018 (na red. št. 40) 5. 3. 2018 vložil pravočasni pritožbi2. 29. 3. 2018 je vložil pritožbo tudi zoper sklep z dne 23. 2. 2018 (na red. št. 43).

3. V prvi pritožbi zoper sklep z dne 30. 1. 2018 (red. št. 45, list. št. 182-187) navaja, da sklep ni obrazložen. Sodišče tudi ni ugotovilo dejanskega dneva vročitve sklepa z dne 27. 11. 2017. Ta je bil vročen 21. 12. 2017 in ne 19. 12. 2017. Kot zmotno označuje ugotovitev, da je zamujen rok za pritožbo. V nadaljevanju pojasnjuje, da ne soglaša s postopkom za plačilo odškodnine v denacionalizacijski zadevi podjetja A., saj je njegov interes rešitev vprašanje kritja stroškov. Ponovno zavrača sklep z dne 27. 11. 2017 in se sklicuje na vlogo z dne 5. 1. 2018, v kateri predlaga rešitev spora glede odškodnine za podjetje A. Prosi, da se sodišče prve stopnje opredeli do predlogov. Predlog za rešitev spora posreduje tudi pritožbenemu sodišču. Ponavlja, da mu je bil sklep z dne 30. 1. 2018 vročen v hišni nabiralnik 21. 12. 2017. Ta datum je zabeležil na kuverti. Rok za pritožbo se je zato iztekel 5. 1. 2018 in ne 3. 1. 2018. Sodišče bi zato njegovo vlogo moralo obravnavati. Vztraja, da mora država kriti vse stroške. Povzema del vloge z dne 5. 1. 2018. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in da sodišču prve stopnje naloži redifiniranje postopka skladno s pravnim interesom in zmožnostmi upravičenca, naloži ustavno presojo kritja stroškov upravičenca s strani države. Navaja, da dejanski namen ni pritožba, ampak rešitev vprašanja kritja stroškov. Predlaga še nujno ustno obravnavo zaradi zavlačevanja sodišča. V drugi pritožbi zoper isti sklep, istega dne poslani priporočeno po pošti (red. št. 47), pritožnik ponovi že zgoraj povzete očitke.

4. V pritožbi z dne 29. 3. 2018 (red. št. 49, list. št. 195 – 196) navaja, da je že z vlogo, vloženo 5. 3. 2018 dokazal, da mu sklep z dne 27. 11. 2017 ni bil vročen 19. 12. 2017, ampak 21. 12. 2017. V sklepu z dne 27. 11. 2017 ni izrecno navedeno, kateri dan se šteje za dan vročitve. Meni, da uporaba fikcije vročitve ni dopustna, če v pravnem pouku ni pojasnjen ta pojem, njegov obseg niti sprememba zakonov. Pojasnjuje okoliščine, v katerih živi in zaradi katerih objektivno ne more zagotoviti dokazov za škodo. Predlaga odpravo sklepa in obravnavo vloge z dne 5. 1. 2018.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Tožniku je bil sklep z dne 27. 11. 2017 vročen z nadomestno vročitvijo, ki jo opredeljuje tretji in četrti odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Po tretjem odstavku citiranega določila se v primeru, če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok petnajstih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Po četrtem odstavku istega določila, se takšna vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

8. V konkretnem primeru je bil, kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripetega k sklepu z dne 27. 11. 2017, red. št. 33), poskus osebne vročitve pisanja tožencu dne 4. 12. 2017 neuspešen, zato mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok petnajstih dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom petnajstega dne, to je 19. 12. 2017, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 20. 12. 2017, je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 3. 1. 2018. Pritožbe, ki jih je toženec vložil 5. 1. 2018 in pritožba vložena 6. 2. 2018, so bile zato prepozne (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje, s katero so bile zavržene, je zato pravilna.

9. Pritožbeno sodišče glede na vsebino obeh pritožb še dodaja, da je glede na način vročanja (nadomestna vročitev) nepomembno, kdaj je tožnik pošiljko dejansko prejel (to je, ali jo je prejel istega dne, kot mu je bila puščena v nabiralniku, ali celo kasneje). Na odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da z možnostjo nadomestne vročitve tožnik ni bil seznanjen že s pravnim poukom. Tak način vročanja je namreč opredeljen v zakonu, stranka pa je s tem načinom vročanja in posledicami seznanjena z obvestilom, puščenim v hišnem predalčniku. Tako obvestilo je tožnik prejel 4. 12. 2017.

10. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj so za odločitev očitno nerelevantne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP).

11. Pritožbi sta glede na obrazloženo neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ju je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP oba sklepa sodišča prve stopnje potrdilo.

-------------------------------
1 Gre za pritožbe vložene 10. 10. 2017, 12. 10. 2017 in 7. 11. 2017 (red. št. 26, 27 in 29).
2 Pritožbeno sodišče obe obravnava skupaj kot eno pritožbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 140, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2, 366, 366/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNjQ5