VSL Sklep I Cp 41/2018

Jedro

Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi:

"Ugotovi se, da je tožena stranka A. G., Y, tožečo stranko M. G., Y, začasno Z, motila v posesti nepremičnine stanovanjske hiše na naslovu Y, k.o. X, številka stavbe 310, s tem, da je 31. 12. 2016 na vhodnih vratih hiše zamenjal ključavnico, tožeči stranki pa ni izročila certifikata ključa nove ključavnice;

tožena stranka je dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje in vrniti tožeči stranki neposredno posest na hišo na naslovu Y, tako, da v roku treh dni namesti na vhodna vrata hiše na naslovu Y, k.o. X, številka stavbe 310, ključavnico, ki je bila tam nameščena do zamenjave ključavnice, ali tožeči stranki izročiti duplikat ključa novo nameščene ključavnice;

toženi stranki se prepoveduje, da v bodoče posega v posest tožeče stranke tako, da ji na kakršen koli način onemogoča vstop v hišo na naslovu Y, zlasti tako, da bi na vhodnih vratih zamenjala ključavnico in tožeči stranki ne bi izročila duplikata ključa, ki omogoča odklepanje vhodnih vrat in vstop v hišo;"

zavrne."

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 394,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim zamudnim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da je toženec motil tožnico v posesti stanovanjske hiše na naslovu Y, s tem, da je 31. 12. 2016 na vhodnih vratih hiše zamenjal ključavnico in tožnici ni izročil duplikata ključa; za vzpostavitev prejšnjega stanja z namestitvijo stare ključavnice ali izročitvijo duplikata ključa nove ključavnice in za prepoved bodočih posegov v posest z onemogočanjem vstopa v hišo. Tako je odločilo po ugotovitvi, da toženec ni podal odgovora na tožbo in da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP¹ v zvezi s 424. členom istega zakona za izdajo zamudnega sklepa.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec. Navaja, da ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo tako, da se tožba zavrže in se tožnici naloži plačilo celotnih pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po pritožbenih navedbah je sklep nepravilen in nezakonit. Tožnica je prepozno vložila tožbo, zato bi jo moralo sodišče po uradni dolžnosti zavreči. V točki I izreka in v točki 6 obrazložitve je ugotovljeno, da naj bi toženec izvedel motilno dejanje z zamenjavo ključavnice 31. 12. 2016. Z implicitnim zaključkom, da je tožba pravočasna, je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo in zavzelo napačno materialnopravno stališče, češ da je bil datum 15. 5. 2017 pravno pomemben z vidika motenja (so)posesti in pravočasnosti tožbe. Po tožbenih navedbah je bila tožnica že 6. 1. 2017 seznanjena z motenjem in storilcem. Očitno se je zavedala, da je motena v svoji soposesti, ker je 6. 2. 2017 toženca z opominom pozvala k izročitvi ključev. Ob njegovem negativnem odgovoru je bilo jasno, da ji ključev ne namerava izročiti. Že 6. 2. 2017 je bil rok za vložitev tožbe zamujen. Od 6. 2. 2017 tožnica ni izkazala nobene aktivnosti. Ker je zamudila vse roke, je najela detektiva za evidentiranje neuspešnega datuma poskusa, čeprav je že več kot štiri mesece vedela, da v hišo ne more prosto vstopiti. Navaja sodno prakso, iz katere izhaja, da tožnik v takih primerih ni več upravičen do posestnega sodnega varstva. Nepravilno je odločeno tudi o varstvu posesti, čeprav se razlogi nanašajo na motenje soposesti.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter povračilo pritožbenih stroškov. Navaja, da izpodbijanje dejanskega stanja ni pritožbeni razlog zoper zamudni sklep. Vprašanje motenja posesti oziroma soposesti pa je dejansko vprašanje. Ker datuma motenja posesti, ki ga je v tožbi zatrjevala tožnica, toženec ni prerekal, tega ne more storiti v pritožbi. Gre za prepozne, neupravičene in neupoštevne pritožbene novote. Navedbe o nepravočasni tožbi so napačne. Povzema tožbene navedbe. 6. 1. 2017 še ni bilo motenja, ker je soposest kljub zamenjani ključavnici ob odklenjenih vratih še lahko izvajala. Po zavrnilnem odgovoru toženca na poziv z dne 6. 2. 2017 (da ji ključev ne bo izročil) bi še vedno lahko namestil staro ključavnico, kar bi ji omogočilo izvajanje soposesti. Neutemeljen je pritožbeni očitek o ugotovitvi motenja soposesti in odločitvi o motenju posesti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je bil izdan 22. 8. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E²). Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določbah ZPP, ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).

6. Sodišče lahko izda zamudno sodbo (v sporu zaradi motenja posesti zamudni sklep), s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Za izdajo ugoditvene sodne odločbe po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Če ta pogoj ni izpolnjen, gre za nesklepčnost tožbe. Kadar je očitno, da tožeča stranka ne bo mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, sodišče vsebinsko nesklepčni tožbi kljub temu, da toženec nanjo ni odgovoril, ne more ugoditi. Izda zavrnilno (nepravo) zamudno sodbo (četrti odstavek 318. člena ZPP).

7. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že iz tožbenih navedb, ki jih je podala tožnica, izhaja, da je tožbo zaradi motenja posesti upoštevaje materialnopravno določilo 32. člena SPZ³ vložila prepozno. Navedla je, da je za zamenjavo ključavnice izvedela 6. 1. 2017 in da je toženec zavrnil njen poziv k izročitvi ključev nove ključavnice po pisnem opominu njene pooblaščenke z dne 6. 2. 2017. Pritožnik pravilno opozarja, da je bila tožba vložena več kot štiri mesece po tem, ko je tožnica že vedela, da je ključavnica zamenjana, da nima ključev in da v hišo ne more več prosto vstopiti. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba vložena 2. 6. 2017.

8. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ). 30-dnevni subjektivni rok je materialne in prekluzivne narave. Tudi od njega je odvisna presoja o utemeljenosti zahtevanega sodnega posestnega varstva. Če tožnik rok zamudi, do sodnega varstva ni več upravičen. To pa pomeni, da je pravočasnost tožbe element sklepčnosti tožbe zaradi motenja posesti. Zato mora sodišče presoditi, ali iz tožbenih navedb (tudi) glede na 32. člen SPZ izhaja pravna posledica, ki jo s tožbenim predlogom zahteva tožnik. Zaključek o pravočasnosti tožbe torej ni dejanske, ampak pravne narave.

9. Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo 32. člena SPZ, je napačno uporabilo materialno pravo in 318. člen ZPP, ker pogojev za izdajo zamudnega sklepa po prvem odstavku 318. člena ZPP ni bilo. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno naravo lahko odpravilo pritožbeno sodišče samo (prvi odstavek 354. člena ZPP). Izpodbijani sklep je upoštevaje četrti odstavek 318. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (šesta alineja 358. člena ZPP).

10. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker je pritožnik s pritožbo uspel, mu mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka, medtem ko sama do povrnitve plačila stroškov z odgovorom na pritožbo ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožnikovi stroški so odmerjeni po priglašenem stroškovniku na pritožbi in po Odvetniški tarifi⁴, ki se uporablja v tem postopku. Nanašajo se na odvetniške stroške s sestavo pritožbe in plačano sodno takso. Od odmerjenega zneska 394,00 EUR bo tožeča stranka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti, če jih ne bo plačala v izpolnitvenem roku⁵.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Uradni list, št. 10/2017.
³ Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.
⁴ Uradni list RS, št. 2/2015.
⁵ Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006, Pravna mnenja 1/2006.

Datum zadnje spremembe:

13.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 775/2019
• VSL Sklep I Cp 219/2017
• VSL sklep I Cp 386/2011