<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 231/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.231.2018
Evidenčna številka:VSL00011609
Datum odločbe:16.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Renata Horvat (poroč.), Mateja Levstek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek preventivnega prestrukturiranja - predlog za začetek postopka - bistvene vsebine predloga - sklep o začetku postopka - osnovni seznam finančnih terjatev - ločitvena pravica - sporazum o finančnem prestrukturiranju - procesne ovire za vodenje postopka - pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja - insolventnost

Jedro

Ker z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do trditev pritožnice, da dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, saj le-te glede na podano soglasje upnikov iz drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP niso več relevantnega pomena.

Ker se ugotovitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka sklepa, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, nanaša tudi na finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, saj so te vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, je tudi izpodbijani sklep v 2. točki izreka v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP, ki izrecno izključuje učinek začetka postopka preventivnega prestrukturiranja kot tudi sporazuma o finančnem prestrukturiranju za te terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka delno spremeni tako, da se obstoječemu izreku doda besedilo:

"razen za terjatve, zavarovane po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, za katere imetnik tega zavarovanja ni privolil v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju."

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik in dolžnik nosita vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom: I., d.d., P., matična številka: ..., davčna številka: ... (1. točka izreka). Ugotovilo je, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev (2. točka izreka).

2. Upnica banka A. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom zavrže, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril.

4. Upnica se je z vlogo z dne 24.4.2018 izjavila o navedbah dolžnika iz odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je začelo postopek preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom, ker je ugotovilo, da je dolžnik predlogu priložil vse priloge iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 44.h člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), in sicer seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (1. točka drugega odstavka 44.h člena ZFPPIPP), revizorjevo poročilo z dne 9. 2. 2018 o pregledu osnovnega seznama finančnih terjatev, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov (2. točka drugega odstavka 44.h člena ZFPPIPP) in notarsko overjeno izjavo upnice Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., katere delež vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, presega 30%, o soglasju z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom (3. točka drugega odstavka 44.h člena ZFPPIPP). Ugotovilo je, da procesne ovire iz prvega odstavka 44.g člena ZFPPIPP ne obstajajo, vsebina osnovnega seznama terjatev pa je v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 44.h člena ZFPPIPP. Odločilo tudi je, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev (3. točka tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP).

7. Pritožnica trdi, da obstaja procesna ovira za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja po 3. točki prvega odstavka 44.g člena ZFPPIPP, ker dolžnik ni izpolnil obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Trdi, da je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom o potrditvi prisilne poravnave St ... z dne 12. 2. 2010, ki je postal pravnomočen 3. 3. 2010, potrdilo prisilno poravnavo, s katero je bila odložena dospelost terjatev upnikov ter so bile spremenjene obrestne mere, končni rok za plačilo terjatev v prisilni poravnavi pa je bil 31. 12. 2013. Dolžnik je že med postopkom prisilne poravnave z vsemi upniki, ki so stranke tega postopka, sklenil tudi stranski sporazum (Dodatno pogodbo z dne 17. 12. 2009 – Dodatna pogodba) ter Aneks št. 1 k navedenemu sporazumu z dne 28. 2. 2013 (Aneks; skupaj z Dodatno pogodbo tudi „MRA“). Z Aneksom je bilo dogovorjeno, da se terjatve, ki so bile predmet prisilne poravnave, razdelijo na dva dela, Tranšo A in Tranšo B. Pri Tranši A je bil kot končni rok plačila terjatev določen 31. 12. 2017, Tranša B pa bi morala biti v skladu z Aneksom poplačana 31. 12. 2022. Ker dolžnik obveznosti plačila po Tranši A do 31. 12. 2017 ni izpolnil, so torej vse njegove obveznosti po prisilni poravnavi zapadle v plačilo 31. 12. 2017 in so še vedno neporavnane. Pritožnica nadalje navaja, da bi bil predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja kljub temu dovoljen, pod pogojem, če bi z začetkom soglašali upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75% vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika. Ker je dolžnik pridobil samo soglasje Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., ki je imetnica 42,94% vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja.

8. Dolžnik v odgovoru na pritožbo oporeka trditvam pritožnice, da ni izpolnil obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Poleg tega odgovoru na pritožbo prilaga soglasje upnika B. z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja. Navaja, da je predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja že priložil soglasje upnika DUTB, d.d., ki je imetnica 42,94% vseh finančnih terjatev do dolžnika. Upnik B. pa je imetnik 41,36% finančnih terjatev do dolžnika. Skupno torej upnika zagotavljata soglasje kar 84,39% imetnikov vseh finančnih terjatev do dolžnika.

9. Po določbi 3. točke prvega odstavka 44.g člena ZFPPIPP predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (med drugim) ni dovoljen, če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ne glede na navedeno pa je predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja dovoljen, če z začetkom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75% vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika (drugi odstavek 44.g člena ZFPPIPP).

10. Če vsebina predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni v skladu s prvim odstavkom 44.h člena ZFPPIPP, če mu niso priložene priloge iz drugega odstavka 44.h člena ZFPPIPP, če vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev ni v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 44.h člena ZFPPIPP, ali če predlagatelj ne založi predujma iz petega odstavka 44.h člena ZFPPIPP, sodišče predlagatelju s sklepom o dopolnitvi naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopoln predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (prvi odstavek 44.i člena ZFPPIPP). Med prilogami, navedenimi v drugem odstavku 44.h člena, je med drugim navedena tudi notarsko overjena izjava o soglasju z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja upnikov, ki so imetniki najmanj 75% deleža vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, ki jo je potrebno priložiti v primeru iz drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP.

11. V kolikor bi torej bilo ugotovljeno, da dolžnik ni izpolnil obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, bi ga sodišče prve stopnje moralo pozvati k predložitvi notarsko overjene izjave o soglasju z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja upnikov, ki so imetniki najmanj 75% deleža vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev. Ker pa je dolžnik navedeno izjavo že predložil, pa čeprav v pritožbenem postopku, jo je glede na dolžnost sodišča k pozivanju na dopolnitev nepopolnega predloga, potrebno upoštevati. Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je torej glede na določbo drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP dovoljen.

12. Ker torej z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do trditev pritožnice, da dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, saj le-te glede na podano soglasje upnikov iz drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP niso več relevantnega pomena.

13. Pritožnica nadalje trdi, da je bil dolžnik že ob vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (13. 2. 2018) insolventen, saj v daljšem obdobju ni bil sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Trdi, da je v skladu z MRA dne 31. 12. 2017 v plačilo zapadlo 65.900.000,00 EUR glavnic s pripadajočimi obrestmi. Dolžnik je v mesecu decembru 2017 zaprosil upnike finančnih terjatev za spregled kršitve navedene plačilne obveznosti, s čimer je želel doseči odlog plačila do 31. 3. 2018, vendar za to ni pridobil soglasja vseh upnikov, ki bi ga za sporazum o takem odlogu potreboval. Zato so 31. 12. 2017 takoj zapadle v plačilo vse priznane bančne terjatve do dolžnika. Pritožnica navaja, da je potrebno upoštevati tudi Pismo poslovodstvu dolžnika na podlagi opravljene predrevizije, v katerem je revizijska družba X. dolžnika opozorila na posledice, če pred dnem 31. 12. 2017 s strani vseh bank upnic po MRA ne bi prejel spregleda plačilnih zavez. V tem primeru je dolžnik po presoji revizorja izpostavljen visokemu tveganju nedelujočega podjetja. Dodatno naj bi revizor opozoril še, da morajo biti spregledi zavez s strani finančnih upnikov nedvoumni in se morajo nanašati na obdobje, daljše od enega leta. Takih spregledov zavez pa dolžnik po trditvah pritožnice ni pridobil niti do 31. 12. 2017 niti do vložitve predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.

14. Dolžnik je na navedbe pritožnice odgovoril, da je v vmesnem času z vsemi upniki, z izjemo pritožnice, uspel doseči dogovor o odlogu plačila. Navedel je, da so vsi navedeni upniki podali soglasje za spregled zavez iz 1.2 (c) 2.1. in 2. 2. točke Dodatka 2 k Aneksu 1, in sicer do 31. 3. 2018. Navedeni spregled do 31. 3. 2018 odlaga plačilo zadnjega dela glavnice v znesku 65.900.000,00 EUR ter pripadajočih obresti (zmanjšano za delež, ki pripade na pritožnico). Posledično bodo terjatve v plačilo zapadle šele 31. 3. 2018 oziroma upoštevaje pravne posledice predmetnega postopka preventivnega prestrukturiranja še kasneje. Dolžnik je odgovoru na pritožbo priložil soglasja upnikov za spregled zavez in sicer upnikov: DUTB, d.d., B., banka B., Y., banka C., Banka E., Banka F. ter Banka G. S tem je ovrgel trditve pritožnice, da ni pridobil spregledov zavez s strani finančnih upnikov.

15. Pritožnica nadalje navaja, da že iz dolžnikovega letnega poročila za leto 2016 izhaja, da je vrednost dolžnikovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (negativni kapital) v smislu 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker pri dolžniku torej naj ne bi šlo za grozečo insolventnost, temveč naj bi bil že podan položaj insolventnosti, pogoji za preventivno prestrukturiranje po trditvah pritožnice niso izpolnjeni, in zaradi negativnega kapitala dolžnik ne more utemeljevati potrebe po preventivnih ukrepih, ki so namenjeni preprečitvi nastanka insolventnosti, ne pa njeni odpravi.

16. Dolžnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da na njegovo insolventnost ob vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, 13. 2. 2018, ni mogoče sklepati na podlagi letnega poročila za leto 2016. Tudi sicer pritožnica svojih trditev, da je bil dolžnik že ob vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja insolventen, ne more izkazovati zgolj s pavšalno trditvijo, da je kapital dolžnika negativen, ne da bi ponudila konkretne podatke o dolžnikovem finančnem stanju, iz katerih bi izhajalo, da je bil na dan 13.2.2018 dolžnik res že insolventen. Niti se v potrditev svojih trditev o dolžnikovi insolventnosti ne more zgolj pavšalno sklicevati na opravljeno predrevizijo v mesecu decembru 2017, saj revizor v njej le opozarja na izpostavljenost visokemu tveganju nedelujočega podjetja, ob predpostavki, da banke upnice spregledov zavez ne bodo podale. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se spregledi zavez sicer res ne nanašajo na obdobje, daljše od enega leta, kar pa samo po sebi še ne dokazuje, da je bil dolžnik na dan vložitve predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja insolventen. Revizor je v Pismu poslovodstvu na podlagi opravljene predrevizije v mesecu decembru 2017 navedel le, da morajo biti spregledi nedvoumni in se morajo nanašati na obdobje daljše od enega leta ter da bo v nasprotnem primeru potrebno presoditi, ali bi morala družba za računovodsko poročanje za leto 2017 uporabiti evidentiranje skladno z ugotovitvijo, da predpostavka delujočega podjetja ni ustrezna. Revizor torej ni ugotovil, da gre za nedelujoče podjetje, temveč je želel poslovodstvo družbe zgolj opozoriti na izpostavljenost visokemu tveganju nedelujočega podjetja, ki se nanaša na zaveze, ki so zapisane v Aneksu št. 1 k Dodatni pogodbi. Navedel je, da v kolikor družba I., d.d. s strani upnikov na dan 31. 12. 2017 ne bi prejela spregleda zgoraj omenjenih zavez, lahko računovodski izkazi za leto 2017 pod predpostavko delujočega podjetja ne bi bili več ustrezni. Navedene ugotovitve pa še ne potrjujejo trditev pritožnice, da je bil dolžnik insolventen na dan 13.2.2018.

17. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik v predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja opisal okoliščine, iz katerih izhaja, da bo v obdobju enega leta postal insolventen. Navedel je, da je uprava družbe I., d. d. 28. 2. 2013 z upniki sklenila Aneks 1 k Dodatni pogodbi z dne 17. 12. 2009, ki se nanaša na reprogram poplačila obstoječih kreditnih obveznosti I. d.d. S podpisom te pogodbe so banke upnice družbi I., d. d. omogočile odlog na odplačilo glavnic po obstoječih posojilih. Navedel je, da se je uprava I., d. d. s podpisom MRA zavezala tudi za nadaljnje dosledno uresničevanje začrtane strategije v smeri dezinvestiranja finančnega premoženja družbe, zniževanja stroškov in izboljševanja uspešnosti poslovanja. Nadalje je navedel, da zaradi bližajoče se zapadlosti terjatev po MRA, ki bo dne 31. 3. 2018, obstaja nevarnost, da do dneva zapadlosti po MRA z bankami upnicami ne bo uspel skleniti novega reprograma kreditnih obveznosti, ki hkrati predstavljajo glavnino obveznosti predlagatelja, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo v roku enega leta postal insolventen. Zato je sodišču predlagal, da izda sklep o začetku preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom.

18. Očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja spregledalo, da v predlogu za začetek navedenega postopka zoper dolžnika niso opisane okoliščine, iz katerih izhaja, da je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen, ni utemeljen, saj je dolžnik navedene okoliščine opisal v zadostni meri. Iz predloga pa ne izhaja, da naj bi dolžnik že bil insolventen.

19. Pritožnica nadalje trdi, da je dne 9. 2. 2018, kar je po presečnem datumu osnovnega seznama, pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja pridobil ločitveno pravico na terjatvah dolžnika do družbe T., d. d., iz naslova posojilne pogodbe, sklenjene dne 22. 12. 2015 med dolžnikom kot posojilodajalcem in družbo T., d. d., kot posojilojemalcem. Trdi torej, da je na premoženju dolžnika pridobila ločitveno (zastavno) pravico, na katero ne bo vplivalo niti morebitno pravnomočno končanje postopka preventivnega prestrukturiranja (44.m člen ZFPPIPP ter šesti odstavek 44.v člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP). Meni, da bi morala biti v osnovni seznam finančnih terjatev, ki je bil priložen predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, vključena tudi njena ločitvena pravnica, pridobljena na dolžnikovih terjatvah do družbe T., d. d. Trdi, da ZFPPIPP glede vsebine osnovnega seznama finančnih terjatev izrecno predvideva, da mora biti vključen skupni znesek terjatev po stanju terjatev ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (3. točka tretjega odstavka 44.h člena ZFPPIPP), te omejitve pa za podatke o zavarovanju ne predvideva: podatki o premoženju, ki je predmet ločitvene pravice, tako naj ne bi bili vezani na določen presečni dan (4. in 5. točka tretjega odstavka 44.h člena ZFPPIPP). Iz navedenega naj bi izhajalo, da bi morala biti v osnovni seznam vključena tudi njena ločitvena pravica, navedena zgoraj.

20. Stališče pritožnice je zmotno. Iz določbe 1. točke drugega odstavka 44.h člena ZFPPIPP jasno izhaja, da mora biti predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja priložen seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek preventivnega prestrukturiranja, to je osnovni seznam finančnih terjatev. Tudi podatki o premoženju, ki je predmet ločitvene pravice, če je terjatev zavarovana (5. točka tretjega odstavka 44.h člena ZFPPIPP), morajo biti v osnovnem seznamu finančnih terjatev navedeni po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. Določbe tretjega odstavka 44.h člena ZFPPIPP je namreč potrebno brati v povezavi z določbami drugega odstavka 44.h člena ZFPPIPP.

21. Utemeljeno pa pritožnica navaja, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ne učinkuje za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja (ZFZ), in terjatev, zavarovano s takšnim zavarovanjem. V skladu z določbo petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP namreč niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanje, razen, če je imetnik tega zavarovanja privolil v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. V osnovnem seznamu finančnih terjatev, ki je priložen predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, pa morajo biti, glede na določbo drugega odstavka 44.h člena ZFPPIPP, navedene vse finančne terjatve do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga, torej tudi zavarovane finančne terjatve in finančne terjatve, zavarovane po ZFZ. Iz navedenega izhaja, da je določba 3. točke tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP (po kateri mora izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebovati tudi ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev), v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP. Ker se ugotovitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka sklepa, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane osnovnem seznamu finančnih terjatev, nanaša tudi na finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, saj so te vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, je tudi izpodbijani sklep v 2. točki izreka v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP, ki izrecno izključuje učinek začetka postopka preventivnega prestrukturiranja kot tudi sporazuma o finančnem prestrukturiranju za te terjatve.

22. Pritožbeno sodišče je, zaradi odprave ugotovljenih nasprotij, pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka, v kateri je navedeno, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, dopolnilo z navedbo "razen za terjatve, zavarovane po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, za katere imetnik tega zavarovanje ni privolil v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

23. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da v tem delu ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

24. Ker je upnik s pritožbo delno uspel, upnik in dolžnik nosita vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/3, 14/3-1, 44g, 44g/1, 44g/1-3, 44g/2, 44h, 44h/1, 44h/2, 44h/2-1, 44h/2-2, 44h/2-3, 44h/3, 44h/3-3, 44h/3-4, 44h/3-5, 44h/4, 44h/5, 44i, 44i/1, 44j, 44j/3, 44j/3-3, 44l, 44l/5, 44m, 44v, 44v/6, 216, 216/1, 216/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MDEz