VSL Sklep II Cp 2925/2017

Jedro

Ker je tožnik s svojim zahtevkom v celoti uspel, s pritožbo ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično zanjo nima pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi pripoznave ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki odvzela posest na nepremičnini na naslovu ..., oboje ..., v naravi proizvodno stanovanjski objekt št. ... s parkiriščem, s tem, ko je tožena stranka oziroma po njenem nalogu tretji 21. 1. 2017 na sporni nepremičnini zamenjal vse obstoječe ključavnice oziroma cilindrične vložke, nepremičnino št. ... pa ogradil z varnostnim trakom in obvestilom o varovanju nepremičnine ter v objektu namestil varnostnika za 24-urno varovanje, kar je imelo za posledico, da je bila tožeči stranki odvzeta posest na sporni nepremičnini. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8-ih dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da bo na sporni nepremičnini storila vse potrebno, da bo tožeči stranki omogočeno vračilo posesti na sporni nepremičnini, v bodoče pa se je dolžna vzdržati vseh takšnih ravnanj, ki bi ovirala ali preprečevala normalno rabo nepremičnine (I. in II. točka izreka). Glede stroškov je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 1.804,51 EUR nastalih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka (tožniki) zaradi bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Tožniki navajajo, da bi sodišče glede na izdano začasno odredbo, kljub pripoznavi zahtevka, moralo razpisati narok in ugotavljati dejansko stanje. Postopek bi bil lahko zaključen tudi s sodno poravnavo. Izpodbijanega sklepa v primeru ponovnega motenja ne bo mogoče izvršiti, saj je zahtevek pod I. točko ugotovitveni, pod II. točko izreka pa bi moralo sodišče le prepovedati takšna in podobna ravnanja. Izpodbijani sklep v delu ni zakonit. Ker sodišče ni zaslišalo strank, je kršilo pravila pravdnega postopka in je treba sklep razveljaviti. Želja tožnikov je, da bi v primeru ponovnega motenja razpolagali z izvršilnim naslovom, ki bo pravna podlaga za preprečitev nadaljnjih motilnih dejanj in ga bo mogoče tudi izvršiti. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožena stranka (toženka) pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrženje.

4. Pritožba je nedovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka, podane s strani toženke, izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Tožniki za pritožbo zoper takšen sklep nimajo pravnega interesa, ki je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravni interes za pritožbo ima namreč le tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo sodišča druge stopnje lahko izboljšal, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker so tožniki s svojim zahtevkom v celoti uspeli in s pritožbo v konkretnem primeru zase ne morejo doseči ugodnejšega pravnega položaja, kot ga imajo, pravnega interesa za pritožbo nimajo.

6. V primeru, ko stranka nima pravnega interesa za pritožbo, je pritožba nedovoljena in jo s sklepom zavrže že predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (343. člen ZPP). Če ta tega ne stori, jo lahko zavrže sodnik poročevalec sodišča druge stopnje (prvi odstavek 346. člena ZPP). Glede na navedene določbe je sodišče druge stopnje nedovoljeno pritožbo zavrglo.

7. Toženka je v odgovoru na pritožbo priglasila pritožbene stroške, vendar jih nosi sama, saj odgovor na pritožbo ni bil potreben (155. in 165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 483/2016
• VSC Sodba in sklep Cp 197/2020
• VSL Sklep II Cp 997/2018