VSL Sodba II Cp 1895/2017

Jedro

Delavec se je poškodoval, ko je po nalogu delodajalca na višini čistil mračen, neosvetljen prostor in omahnil cca. 2 m globoko. Delodajalec delavcu ni zagotovil varnosti pred padcem, ni ga poučil o varnem delu in je opustil nadzor, saj ni zagotovil osvetljenosti, niti varovanja pred padcem.

Za obveznosti družbe odgovarja tudi tisti aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred prenehanjem pravne osebe, vendar le za obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je položaj družbenika prenehal.

Ker stranka izostanka z narokov ni ustrezno opravičila, je sodišče ravnalo pravilno, ko dokaza z njenim zaslišanjem ni izvedlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da tožniku plača 5.771,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2012 dalje do plačila ter 225,00 EUR stroškov postopka, vse v 15 dneh s pripadki. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Pritožbo vlaga toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa njeno spremembo tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen. Stroškov ne priglaša.

Družbi v zvezi s poškodbo delavca namena ali malomarnosti ni mogoče očitati.

Toženec v družbi A, d. o. o., ni bil ne aktivni ne večinski družbenik in ni imel vpliva na njeno vodenje in poslovanje, zato za obveznosti ne odgovarja. V času izbrisa družbe ni bil njen direktor in družbenik.

Zaradi zdravstvenih težav se ni mogel udeležiti naroka in ni bil zaslišan. Sodišče bi moralo njegovo procesno nesposobnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj o nezmožnosti sodelovanja v postopku obstaja izvedeniško mnenje.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje prvi narok v tej zadevi opravilo 10. 1. 2017. Toženec, ki ga je vabilo z vabilom na zaslišanje, nanj ni pristopil. Njegov pooblaščenec je v dokaz, da je toženec iz zdravstvenih razlogov opravičeno izostal, v spis vložil izvedeniško mnenje z dne 22. 11. 2016, ki je bilo izdelano za potrebe postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Novem Mestu I Kpr 242/2016. Sodišče prve stopnje mu je naložilo, da predloži zdravniško potrdilo na ustreznem obrazcu, obravnavo pa je (tudi) zaradi zaslišanja toženca preložilo na 14. 2. 2017. Toženec zdravniškega opravičila ni predložil, na narok 14. 2. 2017 pa tudi ni pristopil. Sodišče prve stopnje je obravnavo opravilo in jo tega dne tudi zaključilo, ne da bi toženca zaslišalo.

6. Glede na povzeto postopanje sodišča prve stopnje, so očitki pritožnika o tem, da mu sodelovanje v postopku ni bilo omogočeno, neutemeljeni. Ker ne izostanka z naroka dne 22. 11. 2016 ne z naroka 14. 2. 2017 ni ustrezno opravičil¹, je sodišče ravnalo pravilno, ko dokaza z njegovim zaslišanjem ni izvedlo. Kot je pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi, izvedeniško mnenje (priloga B2) ne dokazuje, da je bil toženec nezmožen za prihod na sodišče in zaslišanje tudi skoraj tri mesece kasneje, še manj pa, da gre za procesno nesposobno osebo. Pritožbeno sodišče pa soglaša, da je bilo zaslišanje toženca, ob upoštevanju navedb v zvezi s katerimi je bil ta dokaz predlagan, v tej zadevi tudi nepotrebno. Ker je pravilne in izčrpne razloge o tem navedlo že sodišče prve stopnje, njihovo ponavljanje ni potrebno.

7. Iz dejanskih ugotovitev, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane, izhaja, da se je B. B. poškodoval 30. 12. 2008, ko je po nalogu delodajalca (to je družbe C., d. o. o.²) na višini čistil mračen neosvetljen prostor in omahnil cca 2 m globoko. Delodajalec delavcu ob tem ni zagotovil nobene varnosti pred padcem, saj ga ni poučil o varnem delu, opustil je zaščito delovnega mesta in delavca pred padcem (tako ni zagotovil osvetljenosti niti varovanja pred padcem), opustil pa je tudi nadzor nad delom. Pritožbeno sodišče ob povzetih ugotovitvah nima nobenih pomislekov v presojo sodišča, da je bila škoda povzročena zaradi malomarnosti delodajalca in da je ta zato za delovno nesrečo tudi odgovoren.

8. Družba A., d. o. o., je bila iz sodnega registra izbrisana 5. 9. 2011. Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2014 (UL RS 36/2012), ki je razveljavila 1. do 17. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb³ (v nadaljevanju ZPUOOD), v veljavi pa pustila njegov 18. člen, je sodišče prve stopnje za presojo pravnih posledic prenehanja družbe zaradi izbrisa pravilno uporabilo z novelo ZFPPIPP-A noveliran 442. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)⁴.

9. Po tej določbi za obveznosti družbe odgovarja tudi tisti aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred prenehanjem pravne osebe, vendar le za obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je položaj družbenika prenehal. Okoliščina, da toženec v času, ko je bila družba A., d. o. o., izbrisana iz registra (to je 5. 9. 2011), ni bil več družbenik in direktor (ta položaj je imel do 24. 11. 2010), zato na njegovo odgovornost za obveznosti družbe, ki so nastale do 24. 11. 2010⁵, ne vpliva.

10. Toženec v pritožbi neutemeljeno nasprotuje tudi zaključku sodišča, da je bil aktivni družbenik, kar je po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP pogoj za njegovo odgovornost.

Kot je pravilno obrazloženo v izpodbijani sodbi, je bil ob upoštevanju sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP aktivni družbenik tisti, ki je 1.) imel v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in 2.) ki je imel v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegel, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi: - uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe; - ali kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora. Pri tem po osmem odstavku istega člena velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.

Toženec ugotovitvi, da je bil v obdobju dveh let pred izbrisom družbe, to je v času od 5. 9. 2009 do 24. 11. 2010, njen družbenik in direktor, ne nasprotuje. Zaključek sodišča, da je izpolnjena predpostavka po prvi točki 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, je zato pravilen.

Izpolnjena pa je tudi predpostavka po drugi točki 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Toženec je bil v navedenem obdobju, kot izhaja iz podatkov registra (priloga A5), edini družbenik družbe A., d. o. o. Trditvi, da temu ni tako, zato ni mogoče slediti. Ker je bil edina oseba z glasovalnimi pravicami, za presojo predpostavke iz druge točke 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP velja domneva po 8. odstavku. Te domneve pa toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izpodbil, saj glede tega ustreznih trditev ni ponudil. Tudi v pritožbi le pavšalno trdi, da ni imel možnosti vplivanja na upravljanje in poslovanje družbe.

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ker toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, o njih pritožbeno sodišče ni odločalo.

-------------------------------
¹ Drugi odstavek 115. člena ZPP določa, da mora stranka, če na narok ne pride zaradi zdravstvenih razlogov, sodišču predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Z njim mora izkazati, da ji je prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku preprečila nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba.
² 19. 3. 2009 je prišlo do spremembe firme družbe v firmo A. d. o. o., (skrajšana firma A., d. o. o.).
³ Ta zakon je začel veljati 17. 11. 2011 (UL RS 87/2011).
⁴ Novela ZFPPIPP-A, ki je začela veljati 13. 6. 2009, se glede pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi 33. člena ZFPPIPP-A uporablja za tiste gospodarske družbe, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele.
⁵ Pritožnik v pritožbi ugotovitvi, da je celotna vtoževana obveznost nastala pred 24. 11. 2010, ne ugovarja.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 882/2012
• Sodba II Ips 626/2003
• VDSS Sklep Pdp 474/2023