VSL Sklep II Cp 72/2018

Jedro

Problema preobremenjenosti socialno varstvenih zavodov ni mogoče reševati tako, da se ukrepa sprejema na varovani oddelek sploh ne izvede. Zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, se ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, s trditvami o prostorski in kadrovski stiski.

Sodišče mora pridobiti tudi mnenje zavoda, ki je namenjeno ugotavljanju, ali zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje za namestitev osebe v varovani oddelek. Ni pa to mnenje za sodišče zavezujoče, saj je le eden od elementov, ki so podlaga za odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek A. za čas enega leta, šteto od dneva sprejema. Odločilo je, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

2. Zoper sklep se pritožuje A. (v nadaljevanju A.). Navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne more strinjati. A. je edini javno socialni varstveni zavod, ki v skladu z Zakonom o socialnem varstvu izvaja institucionalno varstvo polnoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Institucionalno varstvo izvaja v skladu s 16. členom Zakona o socialnem varstvu, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomešča ali dopolnjuje funkcijo doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Sprejem stanovalcev se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. V skladu s Pravilnikom vsako prošnjo obravnava komisija za sprejem, premestitev in odpust in poda mnenje v skladu s 14. členom oziroma ugotovi, če uporabnik izpolnjuje pogoje za sprejem in če je upravičen do storitve, ki jo izvaja zavod. A. mora ravnati v skladu s 52. členom Zakona o duševnem zdravju, po katerem mora zavod v treh dneh po vročitvi sklepa pozvati osebo, da se določenega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v Psihiatrični bolnišnici oziroma socialno varstvenem zavodu, izvod poziva pa pošlje sodišču, ki je izdalo sklep in odvetniku osebe.

Sodišče se pri odločitvi sklicuje na oceno izvedenca mag. B. B., ki je kljub temu, da so vsi SVZ strokovno usposobljeni, dal prednost sprejema v A., ker ima več varovanih oddelkov. A. ima štiri bivalne enote, ki so popolnoma zasedene in ne sme sprejeti več oseb, kot je predpisano, to je največ dvanajst oseb v bivalni enoti. V nasprotnem primeru udeleženec postopka ne bi mogel več zagotavljati varnosti, predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja. V A. je največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji. Koncentracija takih oseb na enem mestu že sama po sebi pomeni hudo nevarnost za življenje in zdravje varovanih oseb kot tudi osebja A. V pogojih prezasedenosti kapacitet se bistveno zoži življenjski prostor teh oseb in so stiki med njimi pogostejši in intenzivnejši, taka nevarnost pa tudi ni več obvladljiva. A. v danih pogojih ob namestitvi dodatnih oseb ne more več zagotavljati varnosti in more prevzeti odgovornosti za varnost nasprotnega udeleženca. A. mora zagotavljati namestitev tudi za interne potrebe svojih stanovalcev, ki sicer bivajo na drugih oddelkih. V varovanem oddelku je nameščenih skoraj trikrat več oseb, kot jih je dolžan A. najmanj sprejeti. Že sedaj je v A. koncentracija oseb, ki so pridržane na varovanem oddelku proti njihovi volji, največja v Sloveniji. Sodišče ni preverilo dejstva, da A. resnično ne zmore več obvladovati situacije na prezasedenem varovanem oddelku, in je sledilo mnenju izvedenca, ki je predlagal sprejem v A. Sodišče ni ugotovilo, če imajo vsi zavodi registrirani enako kot A., ki izvajajo institucionalno varstvo, enako ali večje število zaposlenih in kapaciteto stanovalcev. Sodišče ni upoštevalo, da je A. v obrazložitvi mnenja navedel, da zaradi prezasedenosti in prevelike koncentracije oseb z najhujšimi oblikami motenj vedenja in osebnosti, ne more sprejeti C. C. Navedbe o prostorski stiski za sodišče ne morejo biti irelevantne, saj so limiti postavljeni z namenom, da ne bi prišlo do prevelike koncentracije oseb, ki so nevarne sebi ali drugim.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu in njegovi odvetnici, ki na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 74. in 75. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr) je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če oseba potrebuje stalno oskrbo oziroma varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačen okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. V obravnavanem primeru ni sporno, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Pritožnik, ki je socialno varstveni zavod z verificiranim oddelkom, pa zatrjuje, da nasprotnega udeleženca ne more sprejeti zaradi pomanjkanja prostorskih in kadrovskih zmožnosti.

6. V postopku odločanja o sprejemu v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda mora sodišče poleg ugotovitev obstoja pogoja iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, odločiti tudi o tem, v kateri zavod naj bo oseba nameščena. Ugotoviti mora, kateri od zavodov lahko nudi osebi potrebno obliko institucionalnega varstva, ki ga zagotavlja država. Pri odločitvi upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pridobiti mora tudi mnenje zavoda, ki je namenjeno ugotavljanju, ali zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje za namestitev osebe v varovani oddelek (79. člen ZDZdr). Ni pa to mnenje za sodišče zavezujoče, saj je le eden od elementov, ki so podlaga za odločitev. Stališče sodne prakse je, da se zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, s trditvami o prostorski in kadrovski stiski (primerjaj sklep VS RS, II Ips 351/2013 z 19. 12. 2013). Če bi vsi izvajalci navedli enak zadržek, bi se izkazalo, da je ukrep sprejema na varovani oddelek neizvedljiv, kar pa ni sprejemljivo.

7. Ravno za tak primer gre v obravnavani zadevi, v kateri ni sporno, da je pritožnik eden od izvajalcev institucionalnega varstva v varovanem oddelku, ki ima potrebno verifikacijo. Poleg tega so taki zavodi še D., E. in F. Sodišče je od vseh navedenih pridobilo mnenje, če lahko zagotovijo ustrezne pogoje za namestitev varovane osebe v varovani oddelek. Vsi so sodišče obvestili, da so njihove prostorske omejitve presežene in zato nasprotnega udeleženca ne morejo sprejeti.¹ Res je, da morajo vsi zavodi, ki imajo že verificirane oddelke, izpolnjevati enake kadrovske, tehnične in prostorske pogoje po Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter Centra za socialno delo ter postopkih njihove verifikacije (v nadaljevanju: Pravilnik). Vedno pa je možno, da je posamezen zavod glede določenega pogoja boljši od drugega. Sodišče prve stopnje je pri izbiri zavoda svojo odločitev utemeljeno oprlo na mnenje izvedenca B. B., ki ga je v postopku postavilo in ki je A. označil za najbolj primernega, ker ima več enot varovanih oddelkov. Tudi varovana oseba je po odvetnici izrazila željo, da želi v A.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni preverilo, če A. ne more obvladovati situacije na prezasedenem varovanem oddelku. To ni naloga sodišča v tem postopku. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da se zaradi prostorske in kadrovske stiske v zavodih zmanjšuje varnost varovancev in zaposlenih ter prihaja do prekoračitve števila oseb, ki so lahko po 4. členu Pravilnika nameščene v eni bivalni enoti. Vendar gre pri tem za sistemski problem države, ki ga je slednja na sistemski ravni dolžna rešiti in omogočiti spoštovanje predpisov, ki jih je sama sprejela in s katerimi se je zavezala, da bo osebam, ki za to izpolnjujejo pogoje, nudila institucionalno varstvo na predpisanem (tehničnem, prostorskem in kadrovskem) nivoju. Problema preobremenjenosti zavodov ni mogoče reševati tako, da se ukrepa sprejema na varovani oddelek sploh ne izvede (primerjaj sklep VSL I Cp 2679/2016 z 20. 10. 2016).

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

-------------------------------
¹ Iz mnenja D. izhaja, da je trenutno varovani oddelek 142% prezaseden, z realizacijo treh sklepov, ki čakajo na realizacijo, bo oddelek 167% prezaseden. Iz mnenja F. izhaja, da so kapacitete na varovanem oddelku presežene in znašajo 150%. Iz mnenja E. izhaja, da bi bili primorani namestiti predlagano osebo v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzorom, kar bi onemogočalo izvajanje aktivnosti terapij in rekreacije za druge uporabnike, ki so že nameščeni. Iz mnenja A. izhaja, da je trenutna zasedenost kapacitet na varovanem oddelku 112,50% (list. št. 99, 100, 104 in 106 spisa).

Datum zadnje spremembe:

07.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1634/2018
• VSL Sklep I Cp 2536/2017
• VSM Sklep I Cp 645/2018