VSL Sklep II Cp 1868/2017

Jedro

Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se tožničin predlog za prekinitev postopka zavrne.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. P 204/2017-II.

2. Toženca v pritožbi zoper sklep uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za prekinitev postopka zavrne. Trdi, da je zahtevek v tej pravdi uperjen v razdor pogodbe ali njeno ničnost ter na ugotovitev, da so nepremičnine tožničino posebno premoženje oziroma izključna lastnina. Tožnica torej ne uveljavlja, da gre za skupno premoženje nje in toženca. Če gre za zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja, pa je pravda P 204/2017-II zaradi litispendence nedopustna.

Predmet pravde P 204/2017-II je trditev, da so skupno premoženje tožnice in toženca nepremičnine, ki so v lasti toženke v tej pravdi. Zato odločitev v tisti zadevi ne bo predstavljala odločitve o predhodnem vprašanju za to zadevo, marveč velja obratno: obravnavana zadeva predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tisti zadevi.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je v tožbi postavila zahtevka, 1) da se darilna pogodba in dogovor o pravici užitka z dne 5. 3. 2010, sklenjenih med tožencema glede več nepremičnin v k.o. X, razdre ali ugotovi, da je pogodba nična, in 2) da je tožnica lastnica teh nepremičnin, toženka pa ji je dolžna izdati zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice. V pripravljalni vlogi je postavila zahtevke, 1) da se navedena pogodba razveljavi in razdre ali ugotovi, da je nična, 2) da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice in služnosti užitka, izvedenih na podlagi navedene pogodbe, ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, 3) da se ugotovi lastninska pravica na navedenih nepremičninah v korist tožnice in 4) da ji toženca izstavita ustrezno zemljiškoknjižno listino.

6. V tožbi, ki se pri istem sodišču obravnava pod št. P 204/2017-II, tožnica zahteva ugotovitev, da nepremičnine, ki so bile predmet razpolaganja s sporno pogodbo, sodijo v skupno premoženje pravdnih strank in da delež tožnice znaša 80 %, delež toženca pa 20 %. Ker je odločitev o zahtevku za razveljavitev pogodbe oziroma za ugotovitev njene ničnosti odvisna od tega, ali so nepremičnine, s katerimi je tožnik razpolagal, skupno premoženje tožnice in toženca, o tem pa teče samostojna pravda, in so podani razlogi smotrnosti in ekonomičnosti, je po stališču sodišča prve stopnje podana podlaga za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.

7. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožnica v zvezi z zahtevki o razvezi oziroma neveljavnosti pogodbe podala trditve o tem, da so bile predmet razpolaganja nepremičnine, ki sodijo v skupno premoženje tožnice in toženca, da pa bi bilo glede na zahtevek za ugotovitev lastninske pravice iz njenih navedb mogoče sklepati tudi na obstoj trditev, da sporne nepremičnine predstavljajo njeno posebno premoženje. Gre za dve različni podlagi zahtevkov,¹ o tem, ali je tudi v takem primeru smotrno počakati na odločitev v pravdi, ki teče med tožnico in tožencem o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem, se izpodbijani sklep ne izreče.

8. Pritožba tudi utemeljeno dvomi o pravilnosti zaključka, da odločitev o obsegu skupnega premoženja v drugi pravdi predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o veljavnosti pogodbe, s katero je toženec razpolagal z nepremičninami, ki po stališču tožnice sodijo v njuno skupno premoženje. Dokler so nepremičnine last tretjega, tožnica z zahtevkom, da sporne nepremičnine sodijo v skupno premoženje tožnice in toženca, ne more uspeti.² Pravilno je zato pritožbeno stališče, da je odločitev o (ne)obstoju pogodbe ali njeni (ne)veljavnosti oziroma o utemeljenosti izbrisnega zahtevka³ predhodno vprašanje za odločitev o zahtevku (glede spornih nepremičnin) v zadevi P 204/2017-II in ne obratno.

9. Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se tožničin predlog za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 83/2014 z dne 5. 11. 2015.
² Prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 19/2016 z dne 18. 2. 2016.
³ Tožnica je v tožbi in v pripravljalni vlogi postavila dva deloma različna sklopa zahtevkov, ne da bi opredelila, v kakšnem razmerju so (ali gre za delni umik, za kumulacijo zahtevkov ...), v vsakem od sklopov pa se po en zahtevek nanaša na obstoj oziroma veljavnost sporne pogodbe. V obeh primerih je zahtevek postavila alternativno: da se pogodba razdre ali da je nična oziroma da se pogodba razveljavi in razdre ali da je nična. Ker je alternativno postavljenemu zahtevku mogoče ugoditi le, če sta oba dela zahtevka utemeljena, pogodba pa ne more biti hkrati nična in se razdreti oziroma je ni mogoče hkrati razveljaviti, razdreti in ugotoviti njene ničnosti, nobenemu od zahtevkov ni mogoče ugoditi. Za presojo o tem, ali odločitev o zahtevku v P 204/2017-II predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, je zato pomembno le razmerje med v tisti pravdi postavljenimi zahtevki in v tej pravdi postavljenim izbrisnim zahtevkom.

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1985/2020
• VSL Sklep I Cpg 463/2018
• VSL Sklep I Cpg 897/2018