VSL Sklep IV Cp 2181/2017

Jedro

Tolmačka šele v pritožbi navaja, da je bil prevod zahteven ter iz tega naslova zahteva povečanje nagrade za 9 %. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi morala sodna tolmačka že ob vložitvi stroškovnika priglasiti povišanje nagrade iz tega naslova ter obenem pojasniti, zakaj meni, da je bil prevod po strokovni plati bolj zahteven od povprečne zadeve. Ker tega ni storila, s pritožbenim zavzemanjem za povišanje nagrade zaradi zahtevnosti prevoda ne more uspeti. Sicer pa tudi ni izkazala, da bi šlo za izjemno zahteven prevod, ki bi terjal posebno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, kar kot kriterije za povečanje nagrade pri posebno zahtevnih prevodih določa drugi odstavek 48. člena Pravilnika. Razvlečenost ter dolgi stavki, s čimer utemeljuje povišanje nagrade, kriterijev za posebno zahteven prevod namreč ne izpolnjujejo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se sodni tolmački T. A. odmerjena nagrada in materialni izdatki povišajo za 454,28 EUR (na 1.231,98 EUR), v preostalem pa se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Sodna tolmačka je upravičena tudi do povrnitve plačane sodne takse za pritožbo v višini 10,23 EUR, ki se prav tako izplača iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni tolmački T. A. za opravljene prevode odmerilo nagrado v bruto višini 854,70 EUR (I. točka izreka), višji tolmačkin zahtevek pa je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje sodna tolmačka T. A., in sicer zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pavšalno ocenilo, da ena stran njenega prevoda obsega okvirno 1000 znakov in ji za opravljeno delo priznalo nagrado za 21 strani prevoda v višini 777 EUR, ter materialne izdatke v višini 10 % od odmerjene nagrade. V skladu z 49. členom Pravilnika o sodnih tolmačih¹, ki predstavlja zakonsko podlago za obračun dela tolmačev, obsega ena prevajalska stran 1500 znakov brez presledkov. Dejanski obseg prevoda je sodišče napačno ugotovilo. Njen prevod obsega skupno 45409 znakov brez presledkov, torej 30,27 prevajalskih strani. Prilaga fotografije in dokumente na CD nosilcu podatkov, ki slednje dokazujejo. Zaradi izrazite razvlečenosti in posledično težke razumljivosti izhodiščnih tekstov si je v skladu z drugim odstavkom 48. člena Pravilnika zaradi zahtevnosti prevoda obračunala dodatek v višini 9 %. Tako zahteva izplačilo nagrade za prevod 32,99 strani. Ker nagrada za eno prevajalsko stran v skladu s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika znaša 37 EUR, ji za opravljeno delo pripada nagrada v višini 1.220,63 EUR. Posledično je sodišče prve stopnje tudi materialne izdatke odmerilo od napačne osnove, saj bi ji moralo priznati 10 % od zneska 1.220,63 EUR, kar znaša 122,06 EUR. Predlaga, naj pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in ji za opravljeni prevod prizna nagrado in materialne izdatke v skupni višini 1.342,69 EUR, podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sodno tolmačko T. A. postavilo zaradi prevoda tožbe, predloga za izdajo začasne odredbe, sklepa o izdani začasni odredbi, dopisa s pozivom na odgovor ter sklepa o imenovanju pooblaščenca za vročanje pisanj, vse iz slovenskega v angleški jezik.

6. V skladu s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika o sodnih tolmačih pripada tolmaču za pisno izdelavo prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik 37 EUR za eno stran prevoda, pri čemer ena stran prevoda obsega 1500 znakov brez presledkov. Plačilo za prevod manj kot ene strani je sorazmerno manjše (drugi odstavek 49. člena Pravilnika). Pritožnica utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ena stran njenega prevoda obsega okvirno 1000 znakov, celoten prevod pa 21 prevajalskih strani. Sodna tolmačka je namreč izkazala, da je prevod obsegal skupno 45409 znakov brez presledkov, kar znaša 30,27 prevajalskih strani. V skladu z 49. členom Pravilnika tako tolmački za opravljeno delo pripada nagrada v višini 1.119,99 EUR. Tolmačka šele v pritožbi navaja, da je bil prevod zahteven ter iz tega naslova zahteva povečanje nagrade za 9 %. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi morala sodna tolmačka že ob vložitvi stroškovnika priglasiti povišanje nagrade iz tega naslova ter obenem pojasniti, zakaj meni, da je bil prevod po strokovni plati bolj zahteven od povprečne zadeve. Ker tega ni storila, s pritožbenim zavzemanjem za povišanje nagrade zaradi zahtevnosti prevoda ne more uspeti. Sicer pa tudi ni izkazala, da bi šlo za izjemno zahteven prevod, ki bi terjal posebno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, kar kot kriterije za povečanje nagrade pri posebno zahtevnih prevodih določa drugi odstavek 48. člena Pravilnika. Razvlečenost ter dolgi stavki, s čimer utemeljuje povišanje nagrade, kriterijev za posebno zahteven prevod namreč ne izpolnjujejo. Utemeljena je nadalje pritožbena graja, da je zaradi napačne odmere višine nagrade posledično napačna tudi odmera materialnih izdatkov. V skladu s 46. členom Pravilnika se namreč materialni izdatki tolmaču priznajo v deležu (največ 15 %) od odmerjene nagrade. Sodišče prve stopnje je tolmački priznalo materialne izdatke v višini 10 % nagrade, posledično pa tolmački ob pravilno odmerjeni nagradi 1.119,99 EUR, pripadajo tudi materialni izdatki v višini 10 %, tj. 111,99 EUR. Skupni znesek nagrade in materialnih izdatkov, do katerih je tolmačka upravičena, tako znaša 1.231,98 EUR.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da uradoma upoštevnih procesnih kršitev po drugem odstavku 350. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo, pritožbi sodne tolmačke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je višino nagrade in materialnih izdatkov, ki pripadajo tolmački, povišalo za 454,28 EUR (na 1.231,98 EUR) (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tolmačka je v pritožbenem postopku zahtevala povečanje nagrade za 487,99 EUR, uspela je za 454,28 EUR. Njen uspeh tako znaša 93 %, zaradi česar je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP upravičena do povrnitve 93 % plačane sodne takse za pritožbo v višini 11 EUR, tj. 10,23 EUR. Tudi navedeni znesek bo sodni tolmački izplačan iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj je tožeča stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 531/2016 z 18. 3. 2016, v zvezi z odločbo Bpp 531/2016 s 4. 4. 2016.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 88/2010, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Pravilnik.

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1756/2019
• VSL sklep I Cp 1190/2011
• VSL Sklep II Cp 106/2019