VSL Sodba II Cp 2218/2017

Jedro

Uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ni podan, saj toženka ni dokazala, da je predlagala izvedbo omenjenih dokazov oziroma vložitve pripravljalne vloge, v kateri naj bi postavila zatrjevani dokazni predlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi VL 97834/2015 z dne 9. 9. 2015 naložilo tožencu B. I. in toženki, da tožeči stranki plačata 142,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2015. Po ugovoru toženke je sodišče prve stopnje razveljavilo omenjeni sklep o izvršbi glede toženke v delu, v katerem je dovoljena izvršba in odločilo, da se bo postopek zoper njo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče vzdržalo v veljavi omenjeni sklep o izvršbi glede obveznosti plačila glavnice v znesku 142,16 EUR, in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 132,50 EUR od 17. 8. 2015 dalje do plačila in zakonskih zamudnih obresti od zneska 9,66 EUR od 18. 8. 2015 dalje do plačila ter v celoti glede izvršilnih stroškov v znesku 44,00 EUR. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo in toženki naložilo, da tožeči stranki plača tudi nadaljnje pravdne stroške v višini 23,00 EUR.

2. Toženka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Vztrajala je pri navedbah, da s tožečo stranko ni v nikakršnem upniško-dolžniškem razmerju. Za B. I. nikoli ni podpisala poroštvene izjave, kar pomeni, da poroštvene zaveze ne priznava kot svoje. Omenjeni glavni dolžnik je zlorabil njeno poroštveno izjavo, saj je toženko podpisal sam, kar bi lahko sodišče ugotovilo že ob laični primerjavi podpisa na priloženem pooblastilu ter podpisa na domnevni poroštveni izjavi. Edini dolžnik za plačilo vtoževane terjatve je neposredno sam glavni dolžnik. Poneverba podpisa pomeni kaznivo dejanje. Navedla je še, da je v svoji pripravljalni vlogi dobesedno zapisala oziroma predlagala: "Zaradi razjasnitve zgoraj navedenih okoliščin tožena stranka predlaga, da sodišče zasliši pravega dolžnika t.j. B. I. ter zaposlenega pri tožniku, ki je sklepal predmetni pravni posel, hkrati pa imenuje izvedenca ustrezne stroke, ki bo ovrgel istovetnost podpisa tožene stranke s podpisom na poroštveni izjavi." Glede na navedeno ni res, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, da ni predlagala izvedbe dokaza z izvedencem grafološke stroke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), za katere zaradi njihove bagatelnosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. Tako se lahko sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da s pritožbo zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje hkrati neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožeča stranka z glavnim dolžnikom B. I. sklenila pogodbo za uporabo širokopasovnih storitev S. št. A2817874/15690367, s katero je naročila S. internet za naročnino 21,67 EUR oziroma 26,00 EUR, ki se je kasneje povišala. Hkrati se je toženka s poroštveno izjavo zavezala poravnati vse neplačane obveznosti naročnika pri tožeči stranki iz naslova navedenega naročniškega razmerja glavnega dolžnika. Tožeča stranka je svojo obveznost izpolnila in zagotovila glavnemu dolžniku navedeno storitev in mu za to izstavljala račune, ki pa jih glavni dolžnik ni plačeval kljub opominom in pozivom k plačilu. K plačilu je bila zato pozvana toženka, ki se je s poroštveno pogodbo zavezala nasproti tožnici, da bo izpolnila veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta tega ne bi storil.

5. Toženka je prerekala nastanek svoje poroštvene obveznosti s trditvijo, da ni podpisala poroštvene izjave oziroma, da podpis na poroštveni izjavi ni njen. Kot dokaz je predlagala svoje zaslišanje, vendar pa se naroka, na katerega jo je sodišče vabilo z namenom izvedbe tega dokaza, ni udeležila, pri tem pa svojega izostanka ni opravičila. Toženka je še predlagala, da naj sodišče primerja njen podpis na pooblastilu odvetnici in podpis na poroštveni izjavi, vendar je sodišče tak dokazni predlog zavrnilo s pravilno obrazložitvijo, da samo nima strokovnega znanja, da bi z laično primerjavo podpisov toženke s podpisom na poroštveni izjavi presodilo, ali gre za toženkin podpis ali ne. Sodišče prve stopnje je zato zaključila, da toženka ni dokazala, da ni udeleženka spornega pogodbenega razmerja, zato je dolžna poravnati vtoževano obveznost, ki iz tega razmerja izvira.

6. Toženka je med drugim v pritožbi zatrjevala, da je po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vložila pripravljalno vlogo, v kateri je predlagala, da naj sodišče zasliši glavnega dolžnika, pri tožeči stranki zaposleno osebo, ki je sklepala obravnavani pravni posel in postavi izvedenca ustrezne stroke, ki bo ovrgel istovetnost podpisa tožene stranke s podpisom na poroštveni izjavi. Sodišče prve stopnje je očitala, da ni izvedlo navedenih dokazov. Gre za očitek bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker v spisu ni pripravljalne vloge, na katero se je toženka v pritožbi sklicevala, je pritožbeno sodišče pozvalo sodišče prve stopnje, da poda pojasnilo k navedbam v pritožbi in opravi poizvedbe o resničnosti pritožbenih trditev (tretji odstavek 346. člena ZPP). Prvostopenjsko sodišče je pozvalo pooblaščenko tožene stranke da sporoči, kdaj je bila pripravljalna vloga, na katero se sklicuje v pritožbi, posredovana sodišču in na kakšen način ter predloži potrdilo o izročitvi vloge. Pooblaščenka je navedla, da je vložila pripravljalno vlogo z datumom 1. 2. 2016, vendar potrdila o oddani pošiljki nima. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da v pritožbi zatrjevane toženkine pripravljalne vloge ni v spisu, niti ni v popisu spisa (221. člen Sodnega reda) zabeleženo, da bi bila vanj vložena takšna vloga, toženka pa nima nikakršnega dokaza o oddaji pošiljke oziroma pripravljalne vloge. Sodišče prve stopnje je navedeno pojasnilo oziroma poročilo vročilo toženki, ki pa nanj ni odgovorila (346.a člen ZPP).

7. Uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ni podan, saj toženka ni dokazala, da je predlagala izvedbo omenjenih dokazov oziroma vložitve pripravljalne vloge, v kateri naj bi postavila zatrjevani dokazni predlog. Tak zaključek ne izhaja zgolj iz dejstva, da zatrjevane vloge ni, ampak tudi iz drugih indikatornih okoliščin. Tako prvostopenjsko sodišče pravilno opozarja, da naj bi toženka po lastnih trditvah vložila pripravljalno vlogo zadnji dan 8-dnevnega roka, in da bi jo zato lahko sodišče upoštevalo le, če bi jo prejelo priporočeno po pošti¹. Zato bi kot skrbna pooblaščenka morala hraniti potrdilo o vloženi pošiljki. Tudi neposredno oddajo vloge na sodišču bi toženka lahko dokazovala, pa je ni. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je sprejelo dokazni sklep, v katerem je navedlo, kateri dokazi se izvedejo in tudi, kateri se ne izvedejo. Med temi niso našteti tisti, ki naj bi jih predlagala z omenjeno pripravljalno vlogo, vendar pa iz zapisnika o naroku v zvezi s tem ne izhaja nikakršna pripomba pooblaščenke toženke.

8. Ker toženka ni dokazala obstoja navedene pripravljalne vloge oziroma dokaznega predloga za zaslišanje glavnega dolžnika in zaposlenega pri tožeči stranki, ki je sklepal obravnavani pravni posel ter izvedbe dokaza z izvedencem grafološke stroke glede verodostojnosti njenega podpisa na poroštveni izjavi, uveljavljana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Zato je treba zaključiti, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Toženkina pritožba je neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Sankcija nepravočasne vložitve vloge oziroma vložitve po preteku 8-dnevnega roka iz tretjega in četrtega odstavka 452. člena ZPP je neupoštevanje dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v takšni vlogi (453. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 2206/2017
• VSL Sklep II Cp 885/2017
• VSM sodba I Cp 288/2012