VSL Sodba II Cp 986/2017

Jedro

Tožnik je z mejnim pragom zadostne verjetnosti dokazal obstoj zavarovalnega primera. Količina padavin, kot jo navaja vremensko poročilo, ni bila velika, je pa bilo dokazano, da je zaradi poškodbe strešne kritine zamakalo v tožnikovo stanovanje, zato mu je nastala škoda na parketu in vratih stanovanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 23.897,55 EUR nadomesti z zneskom 9.561,35 EUR, III. točka izreka pa se spremeni tako, da se znesek 2.810,60 EUR nadomesti z zneskom 1.441,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo¹, da je toženka dolžna plačati tožniku 23.897,55 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17. 5. 2013 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženki je še naložilo, da plača pravdne stroške tožniku v višini 2.810,60 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da sta se pravdni stranki v polici za požarno zavarovanje št. 0100009805² dogovorili, da zavarovanje krije tudi uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi toče. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je 2. 5. 2012 toča poškodovala strešnik, zato je prišlo do zamakanja, ki je povzročilo škodo v stanovanju tožnika, zato je sodišče toženko obsodilo na plačilo premoženjske škode, ki je nastala na tožnikovem (zavarovančevem) premoženju.

2. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče proti zaključku pravde nakazalo, da je treba postaviti novega izvedenca gradbene stroke. Tožnik predujma za postavitev novega izvedenca ni plačal, zato je bilo za razumeti, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, ker tožnik dokaznega bremena ni izpolnil. Toženka je bila na zadnjem naroku prepričana, da bo zahtevek zavrnjen, zato ni uveljavljala kršitve iz 286.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker niso bili izvedeni predlagani dokazi³. S tem je bila toženki odvzeta možnost dokazovanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je v sodbi po nepotrebnem uporabilo določbo 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker so določbe v polici jasne. Iz dopisa ARSO z dne 26. 11. 2012 izhaja, da je opazovalec 2. 5. 2012 nekaj kilometrov proti vzhodu opazil divjanje nevihte z močnim nalivom in sodro ter točo. Na B. je pobelilo. Iz teh razlogov je ARSO sklepal, da je bilo neurje s točo v okolici G. Nevihta je očitno divjala nekaj kilometrov vstran od tožnikovega doma. B. je na nadmorski višini 640 m, medtem ko je A. na nadmorski višini 330 m. Gre za očitno višinsko razliko, ki je relevantna pri tovrstnih vremenskih pojavih. Dopis ARSO z dne 30. 1. 2013 je bolj konkreten. Iz dopisa izhaja, da je 2. 5. 2012 v G. padala sodra pet minut z minimalno količino padavin. V višjih ležečih vaseh je res padala toča, ki je pobelila travnike, kar pa ne velja za G. Iz zapisnika cenilca tožene stranke izhaja, da toče po besedah prisotnih in po vremenskem poročilu ni bilo. Med prisotnimi so bili upravnik, hišnik in predstavnik upravnika. Nobena priča na naroku ni potrdila, da je na streho bloka, kjer ima tožnik stanovanje, padala toča. Tožnik zato ni dokazal, da je 2. 5. 2012 padala toča na streho, ni pa tudi dokazal, da je toča poškodovala strešnik. Sodišče bi moralo slediti dokaznemu predlogu tožnika in imenovati izvedenca meteorološke stroke. Krovec S. K. je v izpovedbi navedel več razlogov, zaradi katerih je lahko prišlo do poškodbe strešnika. Izpostavil je predhodne poškodbe strešne kritine. Tudi izvedenec je pojasnil, da je vzrokov za škodni dogodek več, ki so povezani s kvaliteto izgradnje, uporabe in vzdrževanja objekta. Pooblaščenec toženke je ugotovil slabšo kvaliteto gradnje. Na stopnišču bloka je opazil sanirano luknjo, ki je nastala zaradi vlaženja materiala v povezavi z neustrezno hidroizolacijo, kar je potrdil tudi izvedenec. Tožnik je na ogledu povedal, da je bil pretežni del zamakanja okoli dimnika, da mu je hišnik povedal, da ob dimniku ni bila izvedena obroba, kar izhaja tudi iz računa št. 20/2012 Krovstva in kleparstva K., saj so bila izvedena popravila dimniške obrobe. Izvedenec je pojasnil, da ni običajno, da bi eno neurje poškodovalo strešnik, če ni bil strešnik že prej poškodovan, ali če je šlo za slabšo kritino. Pojasnil je, da razpoka ni mogla povzročiti škode, kot jo zatrjuje tožnik in da bi bil v toči poškodovan le en strešnik. Izvedenec je še pojasnil, da zaradi počenega strešnika ni nujno, da je prišlo do zalivanja. Sodišče se je pri presoji obstoja toče in zavarovalnih pogojev oprlo na mnenje ARSO, ne pa tudi glede količine padavin, v tem delu je poklonilo vero pričam. Gre za dvoličnost dokazne ocene. Sodišče je mimo ocene izvedenca, da je bila potrebna sanacija največ 60 m2, priznalo sanacijo parketa za 130 m2. Glede sanacije vrat G. J. ni vedel, ali je prišlo do realizacije ponudbe. Mimo mnenja je sodišče tudi priznalo sanacijo demontaže in polaganje novega parketa. Tudi v tem delu je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Toženka je priglasila tudi stroške pritožbenega postopka

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po izdelavi izvedenskega mnenja in dopolnitvi tega mnenja ter po zaslišanju izvedenca ugodilo dokaznemu predlogu tožnika, da se postavi nov izvedenec. Ker tožnik ni založil predujma, je sodišče na (zadnjem) naroku ugotovilo, da je tožnik ta dokazni predlog umaknil. Tožnik je na naroku ugovarjal procesno kršitev, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal, te procesne kršitve pa ni uveljavljala toženka. Zavrnitev teh dokazov je moč razumeti na način, da izvedba vseh predlaganih dokazov tožnika ni potrebna, ker izvedeni dokazi potrjujejo utemeljenost tožbenega zahtevka⁴. Zaradi te procesne odločitve sodišča prve stopnje toženka ni mogla več sklepati, da tožnik ni dokazal obstaja relevantnih dejstev škodnega dogodka.

5. Pritožba ne zatrjuje, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov toženke. V sklepu VSRS III Ips 19/2014, na katerega se sklicuje pritožba, so okoliščine primera drugačne. V tem sklepu VSRS ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila pravdnega postopka, ker ni izvedlo predlaganih dokazov stranke ter ker na naroku in v sodbi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih je te dokaze zavrnilo. V obravnavani zadevi pa je sodišče izvedlo predlagane dokaze toženke, zato toženki ni bil kršena pravica do izjave iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je 83. člen OZ uporabilo pri presoji zavarovalnih pogojev v zvezi z ugotavljanjem zavarovalnega primera in sicer kdaj gre za točo. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo dokazano, da je bila 2. 5. 2012 v G. toča. To potrjujeta dopisa ARSO z dne 30. 1. 2013 in 26. 11. 2013⁵, da je bila tistega dne ploha, nevihta, grmenje in sodra, podobne razmere pa opisuje tudi priča M. M.⁶, s tem, da se ta priča, enako pa velja tudi za druge priče, zaradi poteka časa niso več mogle natančno spomniti, kakšne so bile vremenske razmere 2. 5. 2012. Teh ugotovitev tudi ne more izpodbiti pritožba z navedbo, da iz dopisa ARSO z dne 12. 11. 2002 izhaja (tudi), da je opazovalec 2. 5. 2012 opazil divjanje nevihte z močnim nalivom in sodro ter točo nekaj kilometrov bolj vzhodno od G. in da je na B. pobelilo, zato je ARSO, po mnenju toženke, zmotno sklepal, da je bila toča tudi v okolici G., saj bi bilo treba upoštevati razliko v nadmorski višini B. (640 m) in A. (330 m).

7. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je več možnih vzrokov, zaradi katerih je lahko prišlo do zamakanja. Izvedenec pojasnjuje, da bi bilo potrebno vzeti za prepričljivo ugotovitev vzrokov zamakanja vzorce poškodovane kritine in opraviti laboratorijske analize ter odpreti primarno in sekundarno strešno kritino, kar pa ni bilo storjeno, ker po sanaciji ni zamakalo⁷. Izvedenec ni izključil možnosti nastanka škodnega dogodka na način, kot ga zatrjuje tožnik, hkrati pa je pritrdil trditvam toženke, da so lahko obstajali tudi drugi vzroki (slaba kritina), zaradi katerih je prišlo do zamakanja. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je do zamakanja prišlo ob opisanem vremenskem pojavu 2. 5. 2012, ker prej zamakanja ni bilo, kar je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno (glej izpovedbe prič: D. Đ., M. M. in M. T.). Krovec S. K., ki je popravil kritino 8. 5. 2015, pojasnjuje, da je več možnih vzrokov, zaradi katerih je prišlo do loma strešnika, misli pa, da je vzrok zunanji vpliv⁸. Krovec je zamenjal strešnik 30 x 30, po zamenjavi pa zamakanja več ni bilo, kot to ugotavlja tudi izvedenec. Sodišče prve stopnje zato pravilno sklepa, da je bil vzrok za škodo zamakanje zaradi počenega strešnika, ker pred 2. 5. 2012 in po zamenjavi strešnika ni zamakalo. Vzrok za škodni dogodek je toča, ki je poškodovala strešnik. Toženka zatrjuje, da račun krovstva potrjuje, da je bila okoli dimnika dana obloga, kar po mnenju toženke kaže, da je bila v tem delu kritina nepravilno položena. Tudi izvedenec zatrjuje, da ta možnost obstaja, vendar hkrati pojasnjuje, da bi bilo treba kritino odpreti, da bi se ugotovili izvedbeni detajli⁹, takšnega dokaznega predloga pa toženka ni dala. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje tudi ni sledilo izpovedbi pooblaščenca toženke, ki je izpovedal, da je ob ogledu videl popravljeno luknjo, ki je nastala zaradi vlaženja materiala in neustrezne hidroizolacije¹⁰. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožnik z mejnim pragom zadostne verjetnosti dokazal obstoj zavarovalnega primera. Količina padavin, kot jo navaja vremensko poročilo, ni bila velika, je pa bilo dokazano, da je zaradi poškodbe strešne kritine zamakalo v tožnikovo stanovanje, zato mu je nastala škoda na parketu in vratih stanovanja, vendar v manjšem obsegu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Pritožba utemeljeno opozarja, da je izvedenec ocenil, da je škodni dogodek poškodoval 60 m2 neto površine tožnikovega stanovanja, kar potrjuje tudi količina padavin. Tožnik je v tem delu oporekal izvedenskemu mnenju le z navedbo¹¹, da je bilo potrebno zamenjati parket na celotnem stanovanju, ker bi drugače prišlo do razlik v izgledu, prav tako pa tudi v kvaliteti. Toženka je s pripravljalno vlogo dne 10. 9. 2015¹² posebej izpostavila, da je bila potrebna zamenjava (le) 60 m2 tlaka, zato je pritožbeno sodišče glede na trditveno podlago pravdnih strank in izvedensko mnenje ocenilo, da je bilo treba sanirati 60 m2 površine in ne 130m2, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje¹³. Dodatno te ugotovitve potrjuje izpoved D. Đ., ki je prvi videl obseg škode, ko je vstopil v tožnikovo stanovanje in vodo pobrisal¹⁴. Izpovedal je, da sta bili v stanovanju dve luži premera 2x2 m in 3x3 m.

9. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov tožniku za uničeni parket priznalo 5.220,00 EUR in za letve 230,76 EUR (obračunana cena za 60 m2) in za DDV (20%) 1.090,15 EUR, skupaj 6.540,91 EUR. Ugotovljeno je bilo, da so bila vrata zaradi zamakanja deformirana, zato jih je bilo potrebno popraviti. Sodišče prve stopnje je zato tožniku za škodo na vratih utemeljeno priznalo 238,70 EUR¹⁵. Glede na ugotovljeni zmanjšani obseg škode tal niso utemeljeni izdatki za demontažo in montažo pohištva, vrat in gospodinjskih aparatov ter za skladiščenje teh predmetov, zato tožnik ni upravičen do povrnitve te škode v višini 3.493,70 EUR, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje. Tožniku je priznan tudi znesek 2.752,62 EUR za odstranitev in polaganje 60 m2 parketa in za pridobitev podatka od ARSO 29,12 EUR, kar skupaj znese 9.561,35 EUR.

10. Tožnik je uspel v pravdi po temelju in višini s 65,50 %. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo stroške v višini 2.810,60 EUR, kar pomeni, da je glede na uspeh upravičen do stroškov v višini 1.841,00 EUR. Toženka je upravičena do povračila materialnih stroškov (30,00 EUR), stroškov pridobitve podatkov od ARSO (29,12 EUR), za predujem za izvedenca (425,55 EUR) in za takso za pritožbo 675,00 EUR, skupaj 1.159,67 EUR, glede na uspeh (34,50 %) do 400,00 EUR. Po pobotanju pravdnih stroškov pred sodiščem prve in druge stopnje je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v višini 1.441,00 EUR.

11. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo ter sodbo spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ V zvezi s popravnim sklepom P 1220/2013-III z dne 15. 2. 2017.
² V nadaljevanju polica.
³ Pritožba se pri tem sklicuje na sklep VS RS III Ips 19/2014.
⁴ Nenazadnje toženka v pritožbi zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja moralo slediti dokaznemu predlogu tožnika in postaviti izvedenca meteorološke stroke.
⁵ Prilogi A8 in B1.
⁶ Glej stran 118 sodnega spisa.
⁷ Glej str. 99-100 sodnega spisa.
⁸ Glej stran 115 sodnega spisa.
⁹ Glej stran 146d sodnega spisa.
¹⁰ Primerjaj v tem delu nasprotne ugotovitve izvedenca ob ogledu o solidnosti gradnje stavbe; str. 70 sodnega spisa.
¹¹ Glej njegovo tretjo pripravljalno vlogo na strani 82 sodnega spisa.
¹² Glej stran 84 sodnega spisa.
¹³ Glej tudi izvedensko mnenje (str. 69-70) iz katerega izhaja, da je zamakanje povzročilo delno in ne totalne škode, zamenjati je bilo treba večjo površino tal na tlakih stanovanja (ne pa celotne površine). Glej tudi 13. opombo.
¹⁴ Glej stran 116 sodnega spisa.
¹⁵ V tem delu glej tudi izpovedbo D. Đ., ki je potrdil, da je bila ena luža pri vratih, v kuhinji in kopalnici pa je bilo suho; glej stran 117 sodnega spisa.

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 2569/2017
• VSL sodba II Cp 1059/2014
• VDSS Sodba Pdp 875/2017