VSL Sklep IV Cp 2390/2017

Jedro

Nasprotni udeleženec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 30. 6. 2017, ki jo je vložil nasprotni udeleženec.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki navaja, da je za obravnavanje zahteve za varstvo zakonitosti pristojno Vrhovno sodišče RS, ne pa sodišče prve stopnje. Zahteva, da se njegova vloga odstopi Vrhovnemu sodišču RS, da odloči o njej.

3. Sodišče prve stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca pomotoma pripelo tudi njegovo drugo pritožbo, ki pa se nanaša na sklep sodišča prve stopnje v zadevi P 991/2016-IV. To pritožbo bo moralo sodišče prve stopnje vložiti v navedeni pravdni spis.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži zoper pravnomočno sodno odločbo le državno tožilstvo (prvi odstavek 385. člena ZPP). Nasprotni udeleženec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).

6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba U 780/96
• UPRS Sodba I U 746/2019-7
• UPRS Sodba I U 2690/2017-20