VSL Sklep I Cp 2430/2017

Jedro

V sodni praksi je že ustaljeno stališče, da je prezasedenost zavodov sistemski problem države, ki ga mora država tudi rešiti, in da zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno nasprotovati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, zlasti ne (le) s trditvami o prostorski in kadrovski stiski.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na pritožbo P. spremenilo svoj sklep z dne 8. 9. 2017 tako, da se osebo A. A. sprejme na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda X brez privolitve, še najmanj do 8. septembra 2018.

2. Socialno varstveni zavod X se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da nasprotnega udeleženca ne more sprejeti na varovani oddelek, ker mu ne more zagotavljati potrebnih storitev, primerne varnosti in ustreznih bivalnih pogojev. Poleg tega nasprotni udeleženec ne izpolnjuje pogojev za sprejem v Socialno varstveni zavod X po 8. členu točke b), podtočke C) Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev in tako ni upravičenec do storitev institucionalnega varstva. Kapaciteta na varovanem oddelku je presežena in na dan 19. 10. 2017 znaša 142%. Oddelek je verificiran za 12 oseb, trenutno jih je nastanjenih 19. Sobe in drugi prostori na varovanem oddelku so polno zasedeni, nasprotni udeleženec bo moral biti nastanjen v dnevnem prostoru, kar ni etično in gre za kršitev osnovnih človekovih pravic. Poleg tega je v sklepu omenjen zavod z nižjo zasedenostjo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu posebnega socialno varstvenega zavoda P. in odločilo, da se nasprotnega udeleženca, sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (X). Tak oddelek je po definiciji iz 17. točke 2. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) oddelek, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Premestitev je glede na 76. člen ZDZdr možna ob izpolnjevanju pogojev iz 74. in 75. člena ZDZdr, ki napotujeta tudi na smiselno uporabo določb 40. do 52. člena tega zakona.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja prepričljivo ugotovilo, da so izpolnjeni vsi omenjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve (prvi odstavek 75. člena ZDZdr). Pri nasprotnem udeležencu (ki mu je že popolnoma odvzeta poslovna sposobnost) je poleg blažje duševne manjrazvitosti in osebne motenosti ugotovljen tudi sindrom odvisnosti od alkohola. V vinjenem stanju pogosto skuša narediti samomor oziroma se samopoškoduje (zlasti rezanje z britvicami), občasno je agresiven tudi do drugih. Preprečevanje uporabe alkohola, ki v kombinaciji z ostalimi osebnostnimi značilnostmi (motnjami) pripelje do avto in heteroagresivnega vedenja, je po mnenju izvedenca možno le na varovanem oddelku. Teh ugotovitev pritožba z nekonkretiziranim očitkom, da nasprotni udeleženec ni upravičenec do storitev institucionalnega varstva po določbah Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev¹, ne more uspešno izpodbiti.

6. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na prezasedenost bivalnih enot socialno varstvenega zavoda X, ki ga je na podlagi drugega odstavka 48. člena ZDZdr po predhodno pridobljenem mnenju izvedenca določilo sodišče prve stopnje izmed štirih, ki imajo verificirane varovane oddelke. V sodni praksi je že ustaljeno stališče, da je prezasedenost zavodov sistemski problem države, ki ga mora država tudi rešiti, in da zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno nasprotovati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, zlasti ne (le) s trditvami o prostorski in kadrovski stiski². Glede le navržene pritožbene trditve, da je v sklepu omenjen tudi zavod z nižjo zasedenostjo, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je po mnenju izvedenca S. najprimernejši zavod, poleg tega pa sta takšno željo izrazila tudi nasprotni udeleženec in najbližja oseba (v tem primeru CSD; prim 79. člen ZDZdr).

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr) je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ).

-------------------------------
¹ Ki v delu, na katerega se pavšalno sklicuje pritožba, določa, da so upravičenci do storitve (tudi) odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem razvoju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.
² Na primer sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 351/2013 z dne 19. 12. 2013 in II Ips 114/2016 z dne 5. 5. 2016, sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2679/2016, I Cp 2059/2016 in I Cp 2211/2015, sklep Višjega sodišča v Kopru II Cp 248/2016 in drugi).

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 399/2019
• VSL Sklep I Cp 1611/2017
• VSL Sklep II Cp 1431/2019