<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep III Cpg 891/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:III.CPG.891.2017
Evidenčna številka:VSL00005237
Datum odločbe:08.11.2017
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Lidija Leskošek Nikolič (poroč.), Maja Jurak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:osebni stečaj - izločitev sodnika - odklonilni razlog - pritožbeni razlog

Jedro

Stečajni dolžnik sodnici v bistvu očita zmotno dejansko in pravno presojo pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti, kar pa so razlogi za vložitev pravnih sredstev zoper sodničino odločitev, ne pa sodničino izločitev. Tudi morebitne napake pri vodenju postopka so predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva in ne izločitev sodnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljeno zavrnila zahtevo stečajnega dolžnika za izločitev okrožne sodnice A.

2. Zoper navedeni sklep se v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP) pravočasno pritožuje stečajni dolžnik. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izločitev sodnice ugodi in sodnico izloči iz nadaljnjega odločanja v tem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z institutom izločitve, urejenim v členih 70 do 75 ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, se zagotavlja uresničitev pravice do nepristranskega sojenja. Bistvo te ureditve se kaže v določbi, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če obstajajo kakšne okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

5. Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče RS in sodna praksa so pri vprašanju odklonilnih razlogov (6. točka 70. člena ZPP) sprejeli tako imenovani objektivno - subjektivni test. Pri subjektivnem testu se ugotavlja, ali je imel sodnik vnaprejšnje dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča (subjektivna pristranskost), oziroma ali je iz sodnikovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje sodnikove dolžne intelektualne neoporečnosti. Pri objektivnem testu se ugotavlja, ali obstajajo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodnikove nepristranskosti. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.1

6. Za presojo utemeljenosti odklonilnega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP je tako odločilno, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. V skladu z navedenim je potrebno oceniti, ali so v konkretnem primeru podane take okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

7. Stečajni dolžnik sodnici očita, da je sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti (sklep z dne 31.5.2017) oprla na nepravnomočno obsodilno sodbo za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (1. odstavek 209. člena Kazenskega zakonika (Ur. l., RS, št. 55/08 s spremembami, KZ-1)), pri čemer njegovih navedb o tem, da ni pravnomočno obsojen, sploh ni upoštevala. S tem se je sodnica po mnenju stečajnega dolžnika postavila nad višje sodišče in v naprej odločila, da je kriv, čeprav ni pravnomočno obsojen.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča stečajni dolžnik v obravnavanem primeru ni dokazal obstoja odklonilnih razlogov, ki bi utemeljevali dvom v nepristranskost sodnice. Sodnica sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ni oprla na 1. točko 2. odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki kot absolutno oviro za odpust obveznosti določa pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pač pa na 3. odstavek 399. člena ZFPPIPP (zloraba pravice do odpusta obveznosti), po tem ko je ugotovila, da dolžnik ni konkretizirano nasprotoval upnikovim navedbam v ugovoru proti odpustu obveznosti o tem, da si je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja nepošteno na škodo upnika prilastil denar in premične stvari v vrednosti 16.000,00 EUR ter da priznana terjatev upnika do dolžnika izvira iz poroštva dolžnika za obveznosti družbe, v kateri je opravljal funkcijo direktorja, zato je tudi zelo dobro vedel, kakšne obveznosti je prevzela družba in da zanje jamči kot porok. Stečajni dolžnik sodnici v bistvu očita zmotno dejansko in pravno presojo pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti, kar pa so razlogi za vložitev pravnih sredstev zoper sodničino odločitev (pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti), ne pa sodničino izločitev. Tudi morebitne napake pri vodenju postopka so predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva in ne izločitev sodnika. Ker torej stečajni dolžnik ni dokazal obstoja okoliščin osebne narave pri sodnici in tudi ne, da je okrnjen videz nepristranskosti sodnice, je zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju odklonilnih razlogov pravilen.

9. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 75/2016 z dne 2.2.2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 399, 399/2, 399/2-1, 399/3
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 209, 209/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzNDI4