VSL Sodba in sklep I Cpg 136/2017

Jedro

Kadar sodišče o enem pravnorelevantnem dejstvu (v konkretnem primeru vsebini Izjave, tj. pogodbeni volji njenih strank, ki ne izhaja dovolj jasno že iz njenega besedila) zasliši več oseb, mora dokazno oceno v smislu proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP napraviti tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, agrumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče/stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih si izpovedi oseb pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri od zaslišanih oseb zaradi večje verodostojnosti njene izpovedi sledi in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena torej ne sme biti šablonska, temveč preverljivo in argumentirano obrazložena.

Čeprav prvi odstavek 253. člena ZPP kot primarni način dokazovanja z izvedencem predvideva ustno podajanje izvedenskega mnenja, je sodna praksa in teorija kot pravilo sprejela pisno podajanje izvedenskih mnenj. Vendar to pravilo v ničemer ne posega v dolžnost sodišča, da dokazni postopek z izvedencem (pisno ali ustno) izpelje celovito tako, da pride do enopomenskega odgovora glede dokazanosti pravno pomembnih dejstev.

Sodna praksa je že zavzela stališče, da če se rok, ki je določen v bančni garanciji, brezuspešno izteče, razlogov za zadržanje zneska ni več.

Izrek

I. Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijani:

- III. točki izreka v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke glede glavnice v višini 511.978,32 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 551.978,32 EUR od 29. 12. 2006 dalje do izpolnitve obveznosti,

- IV. točki izreka v delu, v katerem je ugotovljeno, da v preostalem delu terjatev tožene stranke ne obstoji,

- VI. do VIII. točki izreka

ter se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zoper III. in V. točko izreka izpodbijane sodbe zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo:

- odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen od 17. 10. 2016, nadaljuje z dnem 28. 10. 2016 (I. točka izreka),

- sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 192402/2009 z dne 18. 12. 2009 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka (II. točka izreka),

- ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke v višini 551.978,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2006 dalje do izpolnitve obveznosti (III. točka izreka),

- ugotovilo, da obstaja v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke v višini 40.000,00 EUR, v preostalem delu pa ne obstoji (IV. točka izreka),

- pobotalo terjatvi tožeče in tožene stranke na dan izdaje te odločbe v višini 40.000,00 EUR (V. točka izreka),

- toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 15 dni plača 1.016.812,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude do plačila (VI. točka izreka),

- v presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (VII. točka izreka) in

- sklenilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka (VIII. točka izreka).

2. Zoper VII. in VIII. točko izreka se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Zoper III. točko, IV. točko v delu, v katerem sodišče ugotavlja, da terjatev tožene stranke ne obstoji, V. točko, VI. točko in VIII. točko izreka se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožeča stranka (podizvajalec) od tožene stranke (naročnika) zahteva 636.154,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova neplačanih del (9. začasna situacija in dodatno naročena dela), ki jih je izvajala na podlagi Pogodbe št. 065/03 za izvedbo gradbenih in obrtniških del za nadgradnjo, dogradnjo in adaptacijo Hotela M. - 2. faza, P. Č.G. z dne 30. 9. 2003 in pripadajočih aneksov. Znesek 551.978,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zahteva iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi razveljavitvenega sklepa VSL I Cpg 1164/2013 z dne 19. 2. 2015 o zadevi odločalo drugič. Ponovno je presodilo, da ima Izjava, ki sta jo pravdni stranki podpisali 31. 8. 2005 (v nadaljevanju Izjava), pravno naravo poravnave. Ker sta stranki z njo uskladili vse medsebojne obveznosti in terjatve (2. člen Izjave), to po presoji sodišča prve stopnje pomeni, da so vse dotlej nastale medsebojne obveznosti pobotane. Zato je tožbeni zahtevek 636.154,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo, kar s pritožbo izpodbija tožeča stranka.

9. Sodišče prve stopnje pa je ugodilo tožbenemu zahtevku glede zneska 551.978,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova preveč unovčene bančne garancije, zmanjšanega za 40.000,00 EUR (551.898,39 EUR - 40.000,00 EUR), kar predstavlja strošek za odpravo napak. To odločitev s pritožbo izpodbija tožena stranka, razen v delu, kjer je ugotovljena njena terjatev do tožeče stranke v višini 40.000,00 EUR (gl. relevantni del IV. točke izreka izpodbijane sodbe).

Pritožba tožeče stranke

10. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega tožbenega zahtevka s VII. točko izreka sodbe.

11. Pritožbeni očitki tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje Izjavi glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno (oz. vsaj preuranjeno) pripisalo pravno naravo poravnave, so utemeljeni. V skladu s prvim odstavkom 1050. člena OZ osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.

12. Ker iz skopega besedila Izjave izhaja le, da "med podpisnikoma iz navedenega posla obstajajo še odprte medsebojne obveznosti in terjatve" (1. člen), iz česar na obstoj spora ali negotovosti glede pravnega razmerja v smislu definicije 1050. člena OZ ni mogoče sklepati, je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi zakonitih zastopnikov pravnih oseb (A.A. in B.B.) ugotovilo, da sta bili stranki v sporu v zvezi z deli na objektu Hotela M. Zato sta bila zakonita zastopnika strank klicana na sestanek k predsedniku uprave družbe M., ki jima je zagrozil, da ne bosta dobila nobenega posla več, če ne rešita predmetnega spora. O vzajemnem popuščanju kot elementu poravnave pa je po presoji sodišča prve stopnje mogoče sklepati že iz okoliščine, ker je bila Izjava, s katero "sta pogodbenika uskladila medsebojne obveznosti in terjatve" (2. člen), sploh podpisana.

13. Vendar pa je preuranjeno nadaljnje sklepanje, da so bile s podpisom Izjave medsebojne terjatve in obveznosti poravnane ("pobotane"), ker to sledi iz izpovedi priče A.A., nobena stranka pa hkrati ni trdila in dokazovala, da je bil narejen kakšen obračun terjatev in obveznosti. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v kontekstu ocene vsebine Izjave in njenega vpliva na zahtevke strank sploh ni dokazno ocenilo izpovedi priče B.B. Zato je izpodbijana sodba v tem delu obremenjena s kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izvedenega dokaza in zato ni ocenilo vpliva tega dokaza na celoten uspeh dokazovanja.¹ Kadar sodišče o enem pravnorelevantnem dejstvu (v konkretnem primeru vsebini Izjave, tj. pogodbeni volji njenih strank (15. člen OZ), ki ne izhaja dovolj jasno že iz njenega besedila) zasliši več oseb, mora dokazno oceno v smislu proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP napraviti tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, agrumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče/stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih si izpovedi oseb pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri od zaslišanih oseb zaradi večje verodostojnosti njene izpovedi sledi in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena torej ne sme biti šablonska, temveč preverljivo in argumentirano obrazložena. Takšna pa glede na obrazloženo dokazna ocena v izpodbijani sodbi ni bila, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Sodišče prve stopnje je Izjavi pripisalo pravni učinek sklenjene poravnave (13. točka obrazložitve), hkrati pa je odločilo, da so s podpisom Izjave medsebojne terjatve in obveznosti pobotane (14. točka izreka). Pobot (kompenzacijo) OZ ureja v 311. do 318. členu, medtem ko poravnavo ureja OZ v 1050. do 1059. členu. Vendar bo šele po izvedenem dokaznem postopku, na kar je sodišče druge stopnje opozorilo v prejšnji točki te obrazložitve, mogoče opraviti materialno pravno presojo pomena podpisane Izjave.

15. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke glede na obrazloženo ugodilo in sodbo razveljavilo v izpodbijani VII. točki izreka ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče v okviru trditvene podlage strank ugotoviti vsebino Izjave in kako vpliva na zahtevke strank. Če bo sodišče ugotovilo, da tožbeni zahtevek ni predmet Izjave v celoti ali deloma, bo moralo presoditi utemeljenost zahtevka glede posameznih terjatev po računih, kot jih je uveljavljala tožeča stranka. Na to je pritožbeno sodišče opozorilo že v prvem razveljavitvenem sklepu I Cpg 1164/2013 z dne 19. 2. 2015.

Pritožba tožene stranke

16. Tožena stranka s pritožbo izpodbija odločbo sodišča prve stopnje v III. točki, v IV. točki v delu, v katerem sodišče ugotavlja, da terjatev tožene stranke ne obstoji, v V. točki in v VI. točki izreka.

17. Pritožbeni očitek, da je sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu obremenjena s kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni odredilo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja ali zaslišanja izvedenca na glavni obravnavi, je utemeljen. Iz sodnega spisa izhaja, da je izvedenec gradbene stroke 23. 5. 2016 podal pisno izvedensko mnenje (r. št. 98). Tožena stranka je z vlogo z dne 17. 6. 2016 (r. št. 102) podala obsežne pisne pripombe na izvedensko mnenje. Na naroku za glavno obravnavo 23. 9. 2016 je sodišče prve stopnje le vpogledalo v dotlej zbrane listinske dokaze, ostale dokazne predloge pa je kot nepotrebne zavrnilo. Tožena stranka je opustitev dokazovanja z izvedencem na istem naroku tudi grajala kot procesno kršitev v skladu s prvim odstavkom 286b. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni niti odredilo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja niti ni izvedenca zaslišalo na glavni obravnavi.

18. Čeprav prvi odstavek 253. člena ZPP kot primarni način dokazovanja z izvedencem predvideva ustno podajanje izvedenskega mnenja, je sodna praksa in teorija kot pravilo sprejela pisno podajanje izvedenskih mnenj.² Vendar to pravilo v ničemer ne posega v dolžnost sodišča, da dokazni postopek z izvedencem (pisno ali ustno) izpelje celovito tako, da pride do enopomenskega odgovora glede dokazanosti pravno pomembnih dejstev.³ To dolžnost sodišče izpolni tako, da po prejemu pripomb pravdnih strank izvedencu odredi pisno dopolnitev izvedenskega mnenja ali ga zasliši na glavni obravnavi. Če pa pripombe strank niso relevantne ali če že izvedensko mnenje odgovarja nanje, pa mora sodišče samo v sodbi to izčrpno obrazložiti. Zgolj obrazložitev v izpodbijani sodbi, da je "sodišče oceni izvedenca sledilo, ker je bila opravljena ne le na podlagi spisovne dokumentacije, ampak v povezavi z ogledom objekta, s čimer je neposredno zaznal napake in jih tako primerjal z listinskimi dokazi. Na takšni podlagi je izdelal konsistentno in prepričljivo izvedensko mnenje." obrazloženim zahtevam v zvezi z vodenjem dokaznega postopka z izvedencem ne zadošča. Takšna obrazložitev je vsebinsko prazna in zanjo ni mogoče šteti, da odgovarja na pripombe tožene stranke iz vloge z dne 17. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je z opustitvijo celovite izvedbe dokaznega postopka z izvedencem kršilo pravico tožene stranke do izvajanja dokazov iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP.

19. Neutemeljeni pa so pritožbeni razlogi o zmotni materialnopravni presoji, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo argumente tožene stranke o tem, da je upravičena zadrževati izplačani znesek bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi za 2 leti v višini 10 % pogodbenih del, ker ji tožeča stranka ni izročila druge bančne garancije, tj. bančne garancije za odpravo napak iz naslova streh, nosilnih konstrukcij, hidro izolacije, kanalizacije in fasade za 10 let. Četrti odstavek 4. člena Pogodbe 065/03 se sklicuje na bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, s čimer je jasno določena bančna garancija za garancijsko dobo 2 let. Ker je ta rok že iztekel, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v 18. in 19. točki obrazložitve, razlogov za zadrževanje tega zneska ni več. Sodna praksa je namreč že zavzela stališče, da če se rok, ki je določen v bančni garanciji, brezuspešno izteče, razlogov za zadržanje zneska ni več.⁴ Zahtevek na vračilo preveč izplačanega zneska bančne garancije tožeča stranka utemeljuje na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR, ki določa, da upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da obstaja temelj zahtevka tožeče stranke za vračilo zneska iz naslova preveč unovčene bančne garancije.

20. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v svoji pritožbi utemeljenih razlogov zoper odločitev sodišča prve stopnje v tistem delu III. točke izreka, s katero je to sodišče ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 40.000,00 EUR, ni navedla. Pritožbeno sodišče pa kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), tudi ni našlo. Zato je pritožbo zoper ta del III. točke izreka izpodbijane sodbe kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v tem delu (353. člen ZPP).

21. Odločitev o višini dela zahtevka v znesku 511.978,32 EUR pa je odvisna od utemeljenosti pobotnega ugovora tožene stranke, s katerim uveljavlja stroške, ki so ji nastali z odpravo napak na objektu (drugi odstavek 635. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 1087. člena ZOR).

22. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je že postal pravnomočen izrek sodbe sodišča prve stopnje v delu IV. točke izreka, in sicer tam, kjer je ugotovljeno, da obstoji terjatev tožene stranke v višini 40.000,00 EUR. Zoper to odločitev namreč ni bila vložena pritožba. Ker je pritožba tožene stranke zoper III. točko izreka izpodbijane sodbe v delu, kjer je bila ugotovljena terjatev tožeče stranke do višine 40.000,00 EUR, neutemeljena, za tak znesek pa je že postala pravnomočna odločitev o obstoju nasprotne terjatve tožene stranke do tožeče stranke (relevantni del IV. točke izreka), je neutemeljena pritožba tožene stranke zoper V. točko izreka izpodbijane sodbe. S tem delom izreka je sodišče prve stopnje namreč v višini nasprotnih terjatev pravdnih strank za 40.000,00 EUR opravilo pobotanje. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke tudi V. točki izreka in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v tem delu (353. člen ZPP).

23. V preostalem delu pa je pritožba tožene stranke zoper III. točko izreka (tj. terjatve glavnice v višini 511.978,32 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 551.978,32 EUR od 29. 12. 2006 dalje do izpolnitve obveznosti), IV. točko izreka v delu, v katerem sodišče ugotavlja, da terjatev tožene stranke ne obstoji in VI. točko izreka sodbe utemeljena. Odločitev o teh zahtevkih je odvisna od utemeljenosti pobotnega ugovora tožene stranke, s katerim uveljavlja stroške, ki so ji nastali z odpravo napak na objektu (drugi odstavek 635. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 1087. člena ZOR), in od saniranja z odločanjem o tem ugovoru povezanih kršitev glede dokazovanja z izvedencem, kot je bilo že obrazloženo. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

24. Tožena stranka v pritožbi tudi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek s VI. točko izreka izpodbijane sodbe. Tožeča stranka je z zahtevkom na vračilo preveč unovčene bančne garancije zahtevala plačilo 551.978,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2006 dalje do plačila. Procesnih obresti v smislu 381. člena OZ, ki določa, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, ni zahtevala. Sodišče prve stopnje je zahtevani denarni znesek tožeče stranke v VI. točki izreka izpodbijane sodbe kapitaliziralo (1.016.812,99 EUR - priloga sodnega spisa C1). S tem, ko je sodišče prve stopnje v VI. točki izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati navedeni kapitalizirani znesek v 15 dneh, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pa je tožbeni zahtevek prekoračilo (2. člen ZPP), kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Prekoračitev tožbenega zahtevka se namreč kaže v tem, ko je sodišče prve stopnje tistemu delu kapitaliziranega zneska 1.016.812,99 EUR, ki po vsebini predstavlja zakonske zamudne obresti od zneska 551.978,32 EUR od 28. 12. 2006 do dneva kapitalizacije, prisodilo še zakonske zamudne obresti od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Odločitev o pritožbah in dodelitev novemu sodniku

25. Pritožba tožeče stranke je v celoti utemeljena, medtem ko je pritožba tožene stranke delno neutemeljena, v preostalem delu pa je utemeljena, kot je bilo obrazloženo. Podrobnejši napotki za nadaljnje postopanje niso potrebni, ker so razvidni že iz dosedanje obrazložitve (prvi odstavek 362. člena ZPP).

26. Odločitev pritožbenega sodišča o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom temelji na določbi 356. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je pri tem upoštevalo, da je sodnica v ponovljenem postopku odločila povsem enako, ne da bi pri tem v celoti upoštevala navodila iz razveljavitvenega sklepa I Cpg 1164/2013 z dne 19. 2. 2015, ki so za sodišče prve stopnje obvezujoča (prvi odstavek 362. člena ZPP).

Stroški prvostopenjskega postopka

27. Odločitev o pravdnih stroških je odvisna od uspeha v glavni stvari. Zato je pritožbeno sodišče pritožbam obeh pravdnih strank zoper VIII. točko izreka ugodilo in izpodbijano sodbo v tem obsegu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

Pritožbeni stroški

28. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2009, tretja knjiga, str. 297.
² Gl. npr. VS RS II Ips 26/2015 in J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 496.
³ Celovito o vodenju dokaznega postopka z izvedencem gl. F. Seljak, Gradbena pogodba - reševanje spora v pravdi - pomoč izvedenca, Pravosodni bilten, XXXIV, št. 1/2013, str. 81 in nasl. Prim. tudi odločbe VS RS II Ips 40/2016, II Ips 216/2012 in VSL I Cpg 1317/2015.
⁴ VSL I Cpg 210/2016 in I Cpg 923/2011.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2199/2012
• VSL Sodba VII Kp 67842/2020
• VSL sodba Cpg 317/95