VSL Sodba II Kp 55238/2012

Jedro

Sodišče je s tem, ko je iz očitka obtožbe izpustilo navedbo v obtožbi "pri dogovarjanju o izdelavi" in to nadomestilo z "izdelavo", dejansko poseglo v čas dogovarjanja o poslu (pogodbi), ki še ne pomeni sklenitve pogodbe (posla), ko naj bi obdolženi pri izvajanju posla oškodovanca preslepil. Namreč očitek v obtožbi pomeni, da se obtoženemu očita dejanje, ki po opisu ni kaznivo dejanje, saj dogovarjanje o izdelavi posameznih projektov še ne pomeni sklenitev posla ali pogodbe. Posel je namreč sklenjen, ko se stranki dogovorita o predmetu in ceni posla. Dogovarjanje o izdelavi posameznih projektov pa je šele pogajanje o sklenitvi pogodbe ali posla. Zato je sodišče s tem, ko je spremenilo opis očitanega kaznivega dejanja, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 371. člena ZKP in to v škodo obtoženega, saj je spremenilo očitek nekaznivega pripravljalnega dejanja, in sicer šele dogovarjanje o sklenitvi posla, v izvajanje posla. Nekonkretiziran pa je tudi očitek preslepitve, saj ni navedeno, s katerimi konkretnimi ravnanji je oškodovanca preslepil in ju s tem zavedel, da sta posel opravila. Sama obljuba plačila je namreč sestavni del sklenitve pogodbe in ne more pomeniti sama po sebi preslepitev.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženi

A. A. iz razlogov po 358. členu ZKP,

oprosti obtožbe,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri izvajanju posla preslepil druge s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne izpolnitve obveznosti pa je za druge nastala premoženjska škoda,

s tem da je v X. kot direktor Z. od julija 2010 do septembra 2011 z B. B. s.p., in od decembra 2010 do marca 2011 s C. C. s.p. pri dogovarjanju o izdelavi posameznih projektov zatrjeval, da bo opravljene storitve plačal v dogovorjenem roku, zaradi česar sta mu B. B. in C. C. s.p. verjela in zaupala in zato opravila naročene storitve, in sicer:

B. B. je v obdobju od julija 2010 do septembra 2010 izdelal: - projekt Večnamenska športna dvorana ... in za to izdal račun št. 1007/2010 z dne 10. 7. 2010 v znesku 2.760,00 EUR;

- projekt Dvorec ... in izdal računa št. 1008/10 z dne 10. 7. 2010 v znesku 3.600,00 EUR; - projekt

- Elaborat gradbene fizike in izkaza toplotnih karakteristik stavbe za ... in izdal račun št. 1011/10 z dne 21. 9. 2010 v znesku 960,00 EUR,

pri tem pa je B. B. od skupnega zneska v višini 7.320,00 EUR plačal le 2.000,00 EUR terjatev

C. C. s.p. v obdobju od decembra 2010 do marca 2011 izdelal projekt ... in izdal račun št. 12/2011 z dne 17. 3. 2011 v znesku 4.077,60 EUR, a mu je plačal le 1.000,00 EUR avansa ter 500,00 EUR,

nato pa jima vseh naročenih, izdelanih in dobavljenih projektov ni plačal v celoti s čimer je B. B. povzročil premoženjsko škodo v skupnem znesku 5.320,00 EUR in C. C. za 2.577,00 EUR.

S tem naj bi storil dve kaznivi dejanji poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Oškodovanca B. s.p., se premoženjsko pravnim zahtevkom v višini 10.320,00 EUR in C. C. s.p., v višini 2.577,60 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2011 dalje do plačila napotita na pot pravde.

III. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kranju obtoženega A. A. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo v kateri mu je za vsako kaznivo dejanje določilo 4 (štiri) mesece zapora in določilo enotno kazen 6 (šest) mesecev zapora s preizkusno dobo 1 (enega) leta. Oprostilo ga je plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku. V plačilo pa mu je naložilo potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke oškodovanca C. C. s.p. o katerih bo odločalo s posebnim sklepom. Obtoženemu pa je v plačilo naložilo premoženjskopravni zahtevek v višini B. s.p., 5.320,00 EUR s presežkom pa jo je napotilo na pravdo; C. C. s.p., pa 2.577,60 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2011 dalje do plačila.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila zagovornica obtoženega iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni in obtoženega oprosti krivde in kazni po spremenjeni obtožbi, podredno pa da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica v svoji pritožbi izpostavlja kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka dejstvo, da se izrek sodbe ne ujema z opisom obtožbe, katero je okrožna državna tožilka dne 28. 3. 2017 spremenila in sicer obtoženemu očitala, da je "pri dogovarjanju o izdelavi" posameznih projektov zatrjeval, da bo opravljene storitve plačal v dogovorjenem roku. V izreku sodbe pa se zatrjuje, da je obdolženi "pri izdelavi posameznih projektov zatrjeval, da bo opravljene storitve plačal" kar pomeni, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in izrekom sodbe.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da te navedbe pritožnice držijo, saj je sodišče s tem, ko je iz očitka obtožbe izpustilo navedbo v obtožbi " pri dogovarjanju o izdelavi" in to nadomestilo z "izdelavo" je dejansko poseglo v čas dogovarjanja o poslu (pogodbi), ki še ne pomeni sklenitve pogodbe (posla), ko naj bi obdolženi pri izvajanju posla oškodovanca preslepil. Namreč očitek v obtožbi pomeni, da se obtoženemu očita dejanje, ki po opisu ni kaznivo dejanje, saj dogovarjanje o izdelavi posameznih projektov še ne pomeni sklenitev posla ali pogodbe. Posel je namreč sklenjen, ko se stranki dogovorita o predmetu in ceni posla. Dogovarjanje o izdelavi posameznih projektov pa je šele pogajanje o sklenitvi pogodbe ali posla. Zato je sodišče s tem, ko je spremenilo opis očitanega kaznivega dejanja zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 371. člena ZKP in to v škodo obtoženega, saj je spremenilo očitek nekaznivega pripravljalnega dejanja in sicer šele dogovarjanje o sklenitvi posla v izvajanje posla. Nekonkretiziran pa je tudi očitek preslepitve, saj ni navedeno s katerimi konkretnimi ravnanji je oškodovanca preslepil in ju s tem zavedel, da sta posel opravila. Sama obljuba plačila je namreč sestavni del sklenitve pogodbe in ne more pomeniti sama po sebi preslepitev.

6. Ker je torej sodišče prve stopnje prekoračilo obtožbo v škodo obtoženca in je nekaznivo ravnanje obtoženega spremenilo v kaznivo dejanje je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice ugodilo in v skladu z 394. členom ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženega oprostilo očitkov obtožbe ker očitano kaznivo dejanje nima znakov kaznivega dejanja, to je v skladu s prvim odstavkom 358. člena ZKP.

7. Glede na takšno odločitev pritožbenega sodišča pa je oškodovanca, ki sta v tem kazenskem postopku priglasila premoženjskopravna zahtevka z premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo v skladu z tretjim odstavkom 105. člena ZKP. V skladu s 96. členom ZKP pa je stroške kot tudi potrebne za obdolženca in njegovega zagovornika ter nagrado zagovornika naložilo v breme proračuna.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Kp 56048/2019
• VSL Sodba II Kp 43158/2016
• VSM Sodba II Kp 5092/2019