VSL Sodba II Cp 571/2017

Jedro

Tožena stranka je kot naročnica od pogodbe odstopila v skladu z 648. členom OZ, zaradi česar je zavezana tožeči stranki kot podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo obveznosti, ki jih slednja vtožuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da v petnajstih dneh plača tožeči stranki znesek 7.013,80 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 1.506,90 EUR od 11. 10. 2014 dalje do plačila, od zneska 1.506,90 EUR od 11. 11. 2014 do plačila, od zneska 2.000,00 EUR od 11. 12. 2014 do plačila in od zneska 2.000,00 EUR od 11. 1. 2015 do plačila (I. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožena stranka v petnajstih dneh dolžna tožeči stranki povrniti 801,91 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, vse s stroškovno posledico. Opozarja, da je prvo sodišče spregledalo, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti od dne 31. 7. 2014 ni več izpolnjevala, kar med pravdnima strankama tekom postopka ni bilo sporno. Ker tožeča stranka od navedenega dne svojih pogodbenih obveznosti ni več izpolnjevala, je tožena stranka prepričana, da tožeči stranki za to obdobje pogodbeno dogovorjenega zneska ni dolžna plačati. Zato ni razumna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeči stranki tudi za mesec januar 2015 priznalo plačilo v višini 2.000,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila med pravdnima strankama dne 31. 7. 2013 sklenjena Pogodba o delu za določen čas od 1. 8. 2013 do 30. 6. 2015. V skladu s 3. členom Pogodbe se je tožeča stranka zavezala, da bo za toženo stranko opravljala delo trenerja vratark, tožena stranka pa ji bo za opravljeno delo na podlagi izstavljenih računov plačevala mesečno denarno nadomestilo v višini 2.000,00 EUR. Tožena stranka je od pogodbe odstopila dne 31. 7. 2014. Tožeča stranka je od sklenitve pogodbe pa vse do njene prekinitve v celoti izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti. Drži sicer pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno v 12. točki obrazložitve odločbe navedlo, da naj bi tožeča stranka obveznosti po sklenjeni pogodbi o delu izpolnjevala vse od sklenitve pogodbe pa do dne 30. 6. 2015, medtem ko je v 11. točki obrazložitve kot priznano dejstvo štelo, da je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti vse do odstopa tožene stranke od pogodbe, torej do dne 31. 7. 2014, vendar pa navedena nepravilnost na zakonitost in pravilnost sodbe ni vplivala.

5. Na podlagi 648. člena Obligacijskega zakonika² lahko naročnik vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, odstopi od pogodbe kadarkoli hoče; vendar mora v tem primeru prejemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.

6. Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke zahtevala zpolnitev obveznosti po pogodbi, in sicer plačilo nadomestila za mesece september, oktober, november in december 2014, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je kot naročnica od pogodbe odstopila v skladu z zgoraj citiranim 648. členom OZ, zaradi česar je posledično zavezana tožeči stranki kot podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo obveznosti, ki jih slednja vtožuje.

7. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za tista plačila, ki jih je pridobila drugje, to je znesek denarnega nadomestila v višini 493,90 EUR (odločba z dne 28. 10. 2014, priloga A) upoštevala v tožbenem zahtevku in zato za meseca september in oktober znižala pogodbeno dogovorjeni znesek tako, da je za navedena meseca vtoževala le še razliko v višini 1.506,90 EUR, medtem ko za mesec januar 2015, ko se je zaposlila v tujini, denarnega nadomestila ne vtožuje in ga ji sodišče tudi ni priznalo, kot to zmotno meni pritožba.

8. Glede na navedeno niso podani pritožbeni razlogi in ker tudi ni procesnih ali materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP
² V nadaljevanju OZ

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSM sklep Cpg 616/98
• VSL sodba I Cpg 473/2008
• VSL sodba I Cpg 1488/2012