VSL Sklep I Cpg 715/2017

Jedro

Sodišče je postopalo v skladu z drugim odstavkom 146. člena ZPP in je neutemeljen očitek pritožbe, da postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ni bila potrebna. Iz podatkov spisa je razvidno, da so se sodna pisanja tožencu vročala preko postavljenega začasnega zastopnika. Začasni zastopnik je tako opravil svoje delo in je upravičen do plačila zanj. Toženec je izpodbijani sklep očitno prejel, saj je zoper tega vložil pravočasno pritožbo, tako da se skladno s šestim odstavkom 139. člena ZPP niti ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začasnemu zastopniku za sprejemanje pisanj tožene stranke - odvetniku M. V. priznajo stroški v višini 187,11 EUR, ki se nakažejo iz založenega predujma na njegov transakcijski račun.

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter naj sodišče poravna znesek založenega predujma odvetniku M. V.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb postopka (2. odstavek 350. člena ZPP), niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, prav tako je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje tudi sklicuje, v zvezi s pritožbenimi očitki pa še pojasnjuje:

5. V predmetni zadevi je Okrajno sodišče v Ljubljani tožencu, ki je v tujini, s sklepom opr. št. VL 99422/2015 z dne 14. 4. 2016 postavilo začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj. Postopalo je v skladu z 2. odstavkom 146. člena ZPP in je neutemeljen očitek pritožbe, da postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ni bila potrebna. Okrajno sodišče v Ljubljani je tožencu ob vročitvi tožbe oziroma sklepa o izvršbi skupaj s predlogom za izvršbo naložilo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji (sklep opr. št. VL 99422/2015 z dne 25. 9. 2015), česar slednji ni storil. Podlago za imenovanje začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, je zato imelo sodišče v 2. odstavku 146. člena ZPP, ki določa, da če tožena stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, po pozivu sodišča ob prvi vročitvi pisanj ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ga imenuje sodišče na njene stroške in jo o imenovanju obvesti. Stroške zanj pa mora založiti tožeča stranka, sicer sodišče tožbo zavrže (5. odstavek 146. čelna ZPP).

6. Sodišče je za začasnega zastopnika postavilo odvetnika, ki je na podlagi 1. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami, ZOdv) in Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, OT) upravičen zahtevati nagrado in povrnitev izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Iz podatkov spisa je nadalje razvidno, da so se sodna pisanja tožencu vročala preko postavljenega začasnega zastopnika. Začasni zastopnik je tako opravil svoje delo in je upravičen do plačila zanj, to je do nagrade in povrnitve stroškov, kakor jih je z izpodbijanim sklepom odmerilo sodišče prve stopnje in pravilno odločilo, da se nagrada in stroški med postopkom izplačajo iz založenega predujma tožeče stranke (5. odstavek 146. člena ZPP), torej da jih predhodno krije tožnica.

7. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o kršitvi določb o vročanju. Toženec je z vlogo z dne 23. 11. 2016 predlagal zamenjavo začasnega zastopnika, upravičenega za sprejem pisanj, tako da se namesto odvetnika V. imenuje kot pooblaščenko za sprejemanje pisanj S. G. Sodišče prve stopnje je navedenemu predlogu sledilo in s sklepom z dne 7. 2. 2017 odvetnika M. V. razrešilo s funkcije začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj toženca in kot pooblaščenko za sprejemanje pisanj imenovalo S. G. Sodišče prve stopnje je tako izpodbijani sklep (sklep z dne 6. 2. 2017, s katerim je sodišče začasnemu zastopniku priznalo stroške), kot tudi sklep z dne 7. 2. 2017 o imenovanju nove pooblaščenke za sprejemanje pisanj, vročalo na naslov pooblaščenke S. G., kot ga je navedel toženec v vlogi z dne 23. 11. 2016, vendar sta se sodni pisanji vrnili z oznako "neznan". Sodišče prve stopnje je nato toženca z dopisom z dne 6. 3. 2017, ki mu je bil vročen na naslov v tujini, pozvalo, naj v roku 15 dni sodišču sporoči pravilen naslov pooblaščenke za sprejemanje pisanj, sicer bo sodišče pošiljke vročalo na sodno desko. Toženec ni ravnal skladno z navedenim dopisom, zato je sodišče ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 146. člena ZPP izpodbijani sklep (sklep z dne 6. 2. 2017) pravilno vročalo s pritrditvijo na sodno desko. Ob tem pritožbeno sodišče še opozarja, da je toženec izpodbijani sklep očitno prejel, saj je zoper tega vložil pravočasno pritožbo, tako da se skladno s 6. odstavkom 139. člena ZPP niti ne more sklicevati na (sicer ne podano) kršitev pravil o vročanju.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 129/2006
• VSL Sklep I Cpg 395/2018
• VSRS Sodba I Ips 52904/2013-358