VSL Sklep II Cp 1499/2017

Jedro

Za določitev višine odškodnine je odločilen le namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.

V predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 25. 4. 2017 je sodišče prve stopnje odločilo:

- da je dolžna nasprotna udeleženka predlagatelju v roku 15-ih dni za razlaščene nepremičnine parc. št. 731/5, 731/7 in 731/10 (vse k.o. ...) izplačati odškodnino v znesku 30.022,65¹ EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 6. 2012 dalje do plačila (1. točka izreka),

- da je dolžna nasprotna udeleženka predlagatelju v roku 15-ih dni od prejema sklepa plačati stroške postopka v višini 4.039,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (vse s stroškovno posledico). Sodišče prve stopnje ni na jasen način obrazložilo, kateri akt je bil podlaga za razlastitev in zakaj. Podana naj bi bila kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V nadaljevanju navaja, kaj naj bi ves čas postopka trdil. Sodišče prve stopnje njegovi argumentaciji ni sledilo. Postavilo se je na stališče, da je potrebno odškodnino določiti, upoštevajoč izhodišča glede prostorskih planov občine, pri čemer o njih govori v množini, ne pove pa, kateri ti plani so. Podana naj bi bila kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Odločitev sodišča, v kolikor se to sklicuje na Družbeni plan Občine Kranj za obdobje 1986-1990 za območje Občine Cerklje z dopolnitvami, je nejasna. Ugotovitev, da je bil ta plan sprejet za potrebe gradnje ceste in da naj bi zaradi njega prišlo do razlastitve, pa ni ustrezno obrazložena in je tudi materialnopravno zmotna. Sodišče ni na zadosten način pojasnilo, kateri prostorski akti omogočajo gradnjo ceste oziroma se ni opredelilo do predlagateljevih trditev, da je prostorski akt, ki je podlaga za razlastitev nepremičnin s parc. št. 731/5, 731/7 in 731/10 (vse k.o. ...) Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/I-glavna cesta GII-104 Kranj-Moste (odsek ob letališču). To pa zato, ker je bila šele v njem podana konkretna opredelitev glede lokacije izgradnje ceste. Da je omenjeni Odlok podlaga za razlastitev zemljišča, je razvidno tudi iz odločbe o uvedbi postopka razlastitve št. 352-27/201017 z dne 10. 2. 2011, ki jo je izdala Upravna enota Kranj. Zato je potrebno pri odmeri odškodnine upoštevati stanje zemljišč na dan 30. 7. 2005, ko je začel veljati Odlok. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja jasna razmejitev, kdaj oziroma na kakšni podlagi je sodišče štelo, da je bila gradnja mogoča in kdaj je oziroma na kakšni podlagi je prišlo do določitve namenske rabe spornih zemljišč, kar je za presojo pravilnosti bistvenega pomena. Po mnenju predlagatelja se v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUReP-1 ter 109. členom Zakona o prostorskem načrtovanju v zvezi z drugim odstavkom 92. člena ZUReP-1 razlastitev lahko izvede le, če je izkazana javna korist, ta pa se izkaže s prostorskim izvedbenim aktom (lokacijskim načrtom). Prostorski akt, ki je podlaga za razlastitev, je tako lahko le Odlok o lokacijskem načrtu in ne Odlok o dolgoročnem planu. Sodišče je arbitrarno odstopilo od stališča v zadevi II Cp 1564/2010, po katerem se lastnosti zemljišča presojajo po stanju pred uveljavitvijo prostorskega izvedbenega načrta, ki je podlaga za razlastitev (tretji odstavek 105. člena ZUReP-1). Kot izhaja iz Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Cerklje na Gorenjskem in prostorskih sestavinah družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem, ki ga je občinski svet sprejel 7. 10. 2002, so bile nepremičnine predlagatelja tudi pred sprejemom tega odloka, ki sestavlja planski akt in kot tak podlago za sprejem lokacijskega načrta, opredeljene kot stavbno zemljišče. Pritožba pojasnjuje, kaj naj bi izhajalo iz 2. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986-2000 za območje Cerklje na Gorenjskem ter spremembe in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986-1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002. Odlok v prostorskih sestavinah ureja več posameznih območij, med drugim tudi območje ob letališču "Programska zasnova območja ob letališču". Pritožba pojasnjuje, kaj med drugim izhaja iz točke 2.1 navedene zasnove "Generalna koncepcija razmejitve dejavnosti" in kaj iz točke 2.3 "Opredelitev območij z vrsto prostorskih izvedbenih aktov". Iz določb odloka, na katere se pritožba sklicuje, naj bi jasno izhajalo, da se z njim kot planskim aktom, na podlagi katerega je bil sprejet lokacijski načrt, ki je predstavljal podlago za razlastitev nepremičnin predlagatelja, ni na novo določala namenska raba prostora. Nepremičnine predlagatelja so bile kot stavbno zemljišče opredeljene očitno že z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986-2000, kot naj bi to izhajalo iz točke 1.2 "Analiza stanja in možnosti razvoja celotnega območja". Določba 105. člena ZUReP-1 ali interpretacija te določbe bi bila neustavna (kršitev 33. in 69. člena URS), če bi razlaščencu omogočala zgolj pridobitev odškodnine za odvzeto nepremičnino po stanju nepremičnine 10 let in več pred samo razlastitvijo. Poudarja, da se s postavitvijo sodnega izvedenca za gozdarstvo A. A. ni strinjal, in pojasnjuje, zakaj. Vrednost odškodnine po prvem odstavku 105. člena ZUreP-1 se oceni s pomočjo sodno zapriseženih cenilcev, ki morajo poleg strokovnih standardov upoštevati tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Glede na razhajanja z izvedenskimi mnenji sodnih izvedencev E. M. in J. R., ki sta zemljišče ocenila kot stavbno, A. A. pa kot gozd oziroma kmetijsko zemljišče, je sodišču z vlogo z dne 28. 6. 2016 tudi predlagal, da na naroku zasliši vse tri izvedenci, a se le-to do tega predloga ni opredelilo. Podane naj bi bile kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, 22. člena Ustave, relativno bistvena kršitev pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP kot tudi 4. člena ZPP. Navaja, kaj naj bi ugotovila sodna izvedenka za gradbeno stroko in kmetijska zemljišča E. M. kot tudi sodni izvedenec in cenilec J. R. Zato je bil njegov predlog, da status nepremičnin ugotavlja izvedenec urbanistične stroke, utemeljen. Sodišče je njegov predlog zavrnilo s pavšalno obrazložitvijo. Spregledalo je, da je postavitev izvedenca urbanistične stroke predlagal z namenom, da bo ta lahko s pomočjo pravil stroke razložil vsebino potrdil o namenski rabi zemljišč oziroma bo ugotovil, kateri prostorski akt predstavlja podlagi za razlastitev z ozirom na to, da glede tega vprašanja obstajajo razhajanja med udeleženci postopka. Podana naj bi bila kršitev po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na 4. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa konkretno in natančno (kronološko) obrazložilo, kateri splošni oziroma konkretni upravni akti so bili v obravnavani zadevi podlaga predlagateljeve razlastitve.² Prav tako se v okviru te iste obrazložitve nahajajo vsi (jasno podani in prepričljivi) razlogi, zakaj glede akta, ki je pomemben za presojo statusa zemljišča³ (in posledično določitev višine odškodnine), ni moglo slediti navedbam predlagatelja oziroma zakaj je v tem oziru ključen Dolgoročni plan Občine Kranj za obdobje 1986-2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002⁴ (v nadaljevanju planski akt) in ne Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 - glavna cesta GII-104 Kranj-Moste (odsek ob letališču).⁵ Pritožbeni očitek, da teh razlogov izpodbijana odločitev nima (in da se je zato ne da preizkusiti), zato ni utemeljen. Povsem enaka ugotovitev velja za (nekonkretizirano)⁶ pritožbeno trditev o nejasnosti sklicevanja sodišča prve stopnje na Družbeni plan Občine Kranj za obdobje 1986-1990 za območje Občine Cerklje z dopolnitvami. Tudi v zvezi s tem so zaključki sodišča prve stopnje (kot tudi razlogi) zanje konkretni in jasni.

6. Okoliščina, da naj bi šele Odlok (kot je to ugotovljeno tudi v drugem odstavku na 4. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa) konkretno opredelil traso ceste,⁷ za odločitev v predmetni zadevi ni bistvena. Za določitev višine odškodnine je odločilen (le) namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.⁸ Tak akt pa je bil v konkretnem primeru (kot je to na 4. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje) predhodno omenjeni planski akt.⁹ Pritožba z navajanjem, ki je neutemeljeno (nerelevantno)¹⁰ ali pa (obenem tudi nedopustno¹¹) novo,¹² dvoma v pravilnost teh razlogov ne uspe vzbuditi. Z ozirom na to je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo status zemljišč na dan 19. 12. 2002 (to je dan pred uveljavitvijo planskega akta) oziroma da so bila na omenjeni datum opredeljena kot gozdna zemljišča.¹³

7. Trditve, da naj bi bile nepremičnine tudi pred sprejemom planskega akta opredeljene kot stavbno zemljišče, je predlagatelj prvič podal šele v ponovljenem postopku s pripravljalno vlogo z dne 29. 4. 2015. Poleg tega, da so bile torej takšne trditve podane (pre)pozno, pa so tudi sicer neprepričljive. Takšne so ne le iz razloga, ker so v očitnem nasprotju z vsebino potrdila o namenski rabi zemljišča na dan 19. 12. 2002, ampak ker jih pritožba tudi sicer utemeljuje zgolj z nekonkretiziranim sklicevanjem oziroma povzemanjem posameznih določb planskega akta,¹⁴ za katere sicer zatrjuje, da naj bi bile v tem oziru jasne, s čimer pa se ni moč strinjati. Te določbe pravilnosti trditve, ki jo poskuša pritožba z njimi dokazati, ne potrjujejo. Presplošno in posledično neprepričljivo je tudi pritožbeno navajanje, da naj bi bila določba 105. člena ZUReP-1 (oziroma njena interpretacija) neustavna (češ da naj bi šlo za kršitev 33. in 69. člena URS), če bi razlaščencu omogočala zgolj pridobitev odškodnine za odvzeto nepremičnino po stanju nepremičnine deset let in več pred samo razlastitvijo.¹⁵ Ob tem, da je upravičenec do odškodnine za razlaščeno nepremičnino v primeru zamude z njenim izplačilom upravičen do zamudnih obresti, pritožnik ne pojasni, zakaj bi tek časa sam za sebe vplival na obseg odmene. Na drugi strani tudi ni (po)jasn(jen)o, zakaj bi bilo razumevanje 105. člena ZUReP-1, v skladu s katerim je razlaščenec upravičen do odškodnine glede na namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje njegov status spremenjen,¹⁶ v nasprotju z Ustavo RS.¹⁷

8. Tudi pritožnikovo pojasnjevanje, zakaj se ni strinjal s postavitvijo sodnega izvedenca (cenilca) kmetijske ter gozdarske stroke A. A., je presplošno¹⁸ in v pravilnost ugotovitev slednjega ne poraja nobenega dvoma. Na drugi strani je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo,¹⁹ da je vprašanje statusa (namembnosti) zemljišča pravno obarvano vprašanje, na katerega mora odgovoriti izključno samo in ne izvedenci.²⁰ Zato v zvezi z omenjenim vprašanjem²¹ upravičeno ni sledilo pritožnikovemu predlogu po soočenju (sočasnem zaslišanju) vseh v postopku angažiranih izvedencev.²² Ker se je sodišče prve stopnje do (ne)utemeljenosti tega dokaznega predloga konkretno in natančno opredelilo,²³ v tem oziru podani pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah postopka oziroma kršitvah Ustave RS niso utemeljeni.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP²⁴ v zvezi s 37. členom ZNP²⁵). Zaradi neuspeha s pritožbo predlagatelj sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Ki je sicer v izreku izpodbijanega sklepa očitno pomotoma zapisan kot 30.022.65.
² In hkrati seveda tudi gradnji ceste.
³ Glej predvsem prve tri odstavke na 4. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02
⁵ V nadaljevanju Odlok.
⁶ Kaj naj v tem oziru ne bi bilo jasno, namreč pritožba ne uspe ustrezno (to je konkretizirano) pojasniti.
⁷ In da se nanj sklicuje tudi odločba Upravne enote Kranj o uvedbi postopka razlastitve št. 352-27/201017 z dne 10. 2. 2011.
⁸ Glej npr. sklepe VSRS II Ips 589/1999 z dne 8. 6. 2000 ter II Ips 343/2015 z dne 19. 5. 2016, VSL II Cp 85/2013 z dne 25. 3. 2013 in I Cp 238/2000 z dne 25. 10. 2000. Upoštevaje, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi sledilo ustaljenemu naziranju v sodni praksi, pritožbenemu navajanju, da naj bi arbitrarno odstopilo od stališča zavzetega v zadevi II Cp 1564/2010 tukajšnjega sodišča, ni moč slediti. Poleg tega pritožnik ne upošteva, da je bila tudi v odločbi, na katero se sklicuje, izpostavljena odločilnost namena, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred sprejetjem akta, s katerim je bilo spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
⁹ Glede teh vprašanj (oziroma zakaj je pritožbeno poudarjanje statusa zemljišč pred sprejetjem Odloka nebistveno) glej tudi VSRS sklep II Ips 343/2015 z dne 19. 5. 2016 (predvsem 8. - 10. točko obrazložitve).
¹⁰ Zakaj bi moralo sodišče prve stopnje pri iskanju odgovora na to vprašanje hkrati obrazložiti (kot to navaja pritožba), kdaj je bila gradnja mogoča, ni (po)jasn(jen)o.
¹¹ Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
¹² Kar velja (te trditve je namreč predlagatelj prvič podal šele v ponovljenem postopku, in sicer v pripravljalni vlogi z dne 2. 3. 2015) npr. za (za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve tudi sicer nebistveno) pritožnikovo pojasnjevanje, da se lahko v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUReP-1 ter 109. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (v zvezi z drugim odstavkom 92. člena ZUReP-1) razlastitev izvede le, če je izkazana javna korist in da se slednja izkaže s prostorskim izvedbenim aktom (lokacijskim načrtom).
¹³ Glej potrdilo o namenski rabi zemljišča na dan 19. 12. 2002, izdano (dne 27. 3. 2015) s strani občine Cerklje na Gorenjskem (l. št. 179).
¹⁴ In sicer na 2. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986-2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986-1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002, ter na določbe njegovih prostorskih sestavin (in sicer točke 1.2, 2.1 in 2.3 razdelka "Programska zasnova območja ob letališču").
¹⁵ Zakon o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/2002, s kasnejšimi spremembami.
¹⁶ Glej VSRS sklep II Ips 343/2015 z dne 19. 5. 2016 (predvsem 8. - 10. točko obrazložitve).
¹⁷ Bistveno težje je govoriti o pravičnosti odškodnine določene glede na (nov) status, ki ga je zemljišče pridobilo prav zaradi predvidene razlastitve.
¹⁸ Pritožba konkretno ne pojasni, česa točno izvedenec pri izdelavi svojega mnenja ni upošteval (pa bi to moral).
¹⁹ Glej prvi odstavek na 5. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa.
²⁰ Ugotovitve slednjih sodišču pomagajo pri iskanju dejanskih zaključkov (odgovorov na dejanska vprašanja).
²¹ V ta isti okvir pa sodi tudi (na zmotnem naziranju temelječe) pritožnikovo poudarjanje, da je postavitev izvedenca urbanistične stroke predlagal z namenom, da bo ta (s pomočjo pravil stroke) razložil vsebino potrdil o namenski rabi zemljišč oziroma ugotovil, kateri prostorski akt predstavlja podlago za razlastitev.
²² Torej A. A., E. M. in J. R. (kakor je to razvidno iz njunih mnenj/poročil z dne 7. 1. 2014 in 1. 10. 2013, sta zadnja dva omenjena izvedenca upoštevala namembnost zemljišč pred uveljavitvijo Odloka oziroma na dan 21. 7. 2005, torej na datum, ki za to presojo ni relevanten).
²³ Glej prvi odstavek na 5. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa.
²⁴ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
²⁵ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1220/2017
• VSL sklep I Cp 1863/2014
• Sodba X Ips 1053/2004