VSL Sklep II Cp 1263/2017

Jedro

Če ni znan pravni naslednik zemljiškoknjižnega lastnika, ki je udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine, je za take primere v ZVEtL in ZVEtL-1 izrecno predvidena postavitev skrbnika za poseben primer. Ta po eni strani varuje pravice in koristi pravnih naslednikov zemljiškoknjižnega lastnika, po drugi strani pa drugim udeležencem postopka mogoča hitrejšo izvedbo postopka vzpostavitve etažne lastnine, kar je bil osnovni cilj in namen zakona.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani izpodbijani sklep.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi prenehanja opravljanja odvetniške dejavnosti razrešilo dosedanjo skrbnico za posebni primer pravnim naslednikom drugega nasprotnega udeleženca, odvetnico M. M. Hkrati je pravnim naslednikom drugega nasprotnega udeleženca - zemljiškoknjižnega lastnika M. L., T. 6, L., postavilo novo skrbnico za posebni primer - odvetnico M. F. Postavilo ji je nalogo, da v obravnavanem postopku zavaruje premoženjske in druge pravice v korist pravnih naslednikov zemljiškoknjižnega lastnika za čas, dokler pravni nasledniki zemljiškoknjižnega lastnika ne bodo prevzeli postopka oziroma do pravnomočnosti sklepa o končanju tega postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nova skrbnica za posebni primer. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev postavitev skrbnika za posebni primer. Predlagateljica je nepopolno označila nasprotnega udeleženca (M. L., T. 6, L.). Iz podatkov AJPES za Poslovni register Slovenije izhaja, da je bilo v preteklosti več subjektov s firmo, ki vsebuje besedo M. Sama ob pomanjkanju podatkov izhaja iz predpostavke, da gre za pravno osebo, ki je imela matično številko 000, nazadnje s poslovnim naslovom S. cesta 30, L., ki je bil iz registra izbrisan 14. 7. 2000. Z izbrisom iz sodnega registra pravna oseba preneha obstajati. S tem izgubi sposobnost biti stranka po določbi 80. člena ZPP.¹ Ker je bila družba M. L. kot pravna oseba izbrisana iz sodnega registra, ni prenehala na način, ki bi privedel do pravnega nasledstva. Zato uporaba 8. točke 16. člena ZVEtL² ne pride v poštev (VSL sklep II Cp 1531/2015). Postavitev skrbnika za posebni primer po navedenem pravnem določilu je lahko le začasna in ne stalna rešitev. Naknadno najdeno premoženje pravne osebe je treba reševati s stečajnim postopkom nad naknadno najdenim premoženjem v skladu z določbami ZFPPIPP,³ ki natančno določa, kdo so upravičeni predlagatelji začetka takšnega postopka. Mednje skrbnik za posebni primer ne sodi. Ko bo stečajni postopek sprožen, bo kot subjekt v postopku lahko nastopala to naknadno najdeno premoženje. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, zavrženje predloga in povračilo stroškov.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila predlagateljica. Opozarja na razloge in cilje sprejetja ZVEtL, načelo ekonomičnosti postopka po ZVEtL ter na specialna določila tega zakona. S postavitvijo skrbnika za poseben primer nasprotnemu udeležencu, ki je že prenehal, so varovane morebitne pravice nasprotnega udeleženca, hkrati pa sodišče lahko izpelje in dokonča postopek vzpostavitve etažne lastnine, kar je cilj zakona. Morebitni pravni nasledniki ali tretje osebe bodo še vedno imeli možnost na morebitnem premoženju, ki je bilo v postopku po ZVEtL najdeno, uveljavljati svoje pravice: bodisi v zemljiškoknjižnem bodisi v stečajnem postopku zaradi naknadno najdenega premoženja. Predlagano dajanje prednosti pravilom ZFPPIPP pred pravili ZVEtL je v nasprotju z namenom in cilji tega zakona oziroma materialnega prava. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. O pritožbi se je izjasni peti nasprotni udeleženec. Navaja, da je pravni naslednik pravne osebe M. L., matična številka 000 politična stranka A. Prilaga listine, ki naj bi izkazovale pravno nasledstvo in predlaga, naj sodišče v postopek povabi navedeni subjekt.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pri izdaji izpodbijanega sklepa se je sodišče prve stopnje oprlo na 8. točko 16. člena tedaj veljavnega ZVEtL, ki je omogočal postavitev skrbnika za poseben primer v primeru smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali pred njegovim začetkom, in za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka. Postavitev skrbnika za poseben primer ni bila potrebna le v primeru, če je sodišče lahko brez odlašanja ugotovilo pravne naslednike in jih je pozvalo, naj prevzamejo postopek. Tudi novi Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju: ZVEtL-1⁴), po katerem se bo postopek nadaljeval in dokončal (prvi odstavek 57. člena ZVEtL-1), odstopa od splošnega procesnega pravila, da oseba, ki ne obstaja (več), ne more biti stranka postopka. Za primere smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, a je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo v obravnavanem primeru, mora sodišče naslednikom take osebe po prvem odstavku 6. člena ZVEtL-1 po uradni dolžnosti postaviti skrbnika za posebni primer, kot je v obravnavanem primeru pravilno storilo sodišče prve stopnje. Tudi po novem zakonu je skrbnik zastopnik osebe, ki je prenehala obstajati, le za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka. Postavitev zastopnika tudi po novem zakonu ni potrebna le, če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, naj prevzamejo postopek.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je drugi nasprotni udeleženec v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnin, ki predstavljajo stavbišče stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina v tem postopku. Po nadaljnji ugotovitvi, da v poslovnem registru navedeni zemljiškoknjižni lastnik ni več vpisan, je njegovim pravnim naslednikom pravilno postavilo pritožnico za skrbnico za posebni primer. Pritožbeni očitki o nepopolni oznaki nasprotnega udeleženca se neutemeljeni. Z enakim imenom in naslovom je označen tudi v zemljiški knjigi. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je bilo v preteklosti v poslovnem registru vpisanih več subjektov z enako firmo, zgolj potrjuje pravilnost nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da pravnih naslednikov zemljiškoknjižnega lastnika, ki že pred uvedbo postopka vzpostavitve etažne lastnine ni več obstajal, ni mogoče ugotoviti nedvoumno in brez odlašanja. Tako oceno nenazadnje dopuščajo tudi nasprotujoče si navedbe pritožnice (da pravnih naslednikov zemljiškoknjižnega lastnika ni in da je treba skladno s 380. in 443. členom ZFPPIPP izvesti stečajni postopek za naknadno najdeno premoženje pravne osebe) in petega nasprotnega udeleženca, ki v odgovoru na pritožbo navaja, kdo naj bi bil pravni naslednik drugega nasprotnega udeleženca.

8. Če ni znan pravni naslednik zemljiškoknjižnega lastnika, ki je udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine, je za take primere v zakonu izrecno predvidena postavitev skrbnika za poseben primer. Ta po eni strani varuje pravice in koristi pravnih naslednikov zemljiškoknjižnega lastnika, po drugi strani pa drugim udeležencem postopka mogoča hitrejšo izvedbo postopka vzpostavitve etažne lastnine, kar je bil osnovni cilj in namen zakona.

9. Ker za zdaj še ni izkazano, ali obstajajo pravni nasledniki drugega nasprotnega udeleženca oziroma kdo so, je izpodbijani sklep o postavitvi skrbnika za posebni primer pravilen, vključno z odločitvijo o začasnosti njegove funkcije. Funkcija skrbnika bo namreč prenehala, ko bodo morebitni pravni nasledniki zemljiškoknjižnega lastnika prevzeli postopek, kot to izhaja iz točke III izreka.

10. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev je pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP.⁵

11. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Ur. l. RS, št. 45/2008 s spremembami.
³ Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 34/2017 - velja oziroma se uporablja od 19. 7. 2017.
⁵ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III Ips 37/2016
• VSL Sklep II Cp 610/2019
• VSM Sklep I Cp 345/2019