<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 779/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.779.2017
Evidenčna številka:VSL00002669
Datum odločbe:08.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Majda Lušina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - protispisna ugotovitev

Jedro

Vsebino listine je v tožbi povzela stranka, sodišče prve stopnje pa njene trditve v sodbi. Protispisnosti ni, ker je sodišče prve stopnje trditve stranke ustrezno povzelo. Vsebine listine, ki naj bi bila v sodbi nepravilno povzeta, sodišče prve stopnje v sodbi sploh ni povzemalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo drugi in tretji odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 180575/2014 z dne 21.1.2015, s katerim je toženi stranki naložena obveznost, da tožeči stranki plača glavnico 1.465,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2014 do plačila in 89,25 EUR izvršilnih stroškov z obrestmi v primeru plačilne zamude (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih mora tožena stranka plačati tožniku v višini 1.492,34 EUR (II. točka izreka).

2. Pritožuje se toženec. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US - v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pojasnjuje, da je G. K. pomagal poiskati odvetnika, ki aktivno obvlada nemški jezik in pozna korporativno pravo. Z elektronskim sporočilom z dne 27.6.2013 je K. predlagal odvetnika I. M. Pri odvetniku I. M. se je oglasil z vprašanjem, če lahko pripelje naročnika in 9.7.2013 k odvetniku pripeljal G. K. G. K. je predstavil namero po ustanovitvi družbe in rok za ustanovitev, saj je kandidiral za sredstva EU, program sirit. Dogovorjeno je bilo, da bo G. K. podatke poslal po elektronski poti. Še istega dne je toženec odvetniku M. preposlal elektronsko sporočilo G. K. s podatki za nameravano ustanovitev treh družb. Odvetnik I. M. se je G. K. dne 10.7.2012 zahvalil za povpraševanje in poslal ponudbo, ki je vsebovala tudi zahtevo po avansnem plačilu 2.000,00 EUR + DDV. V ponudbi je odvetnik I. M. prosil za pojasnilo in ne gre za potrditev naročila. Storitev pravnega svetovanja je tožeči stranki naročil G. K. dne 15.7.2013 z elektronskim sporočim, katerega vsebino povzema. Opozarja, da je v 7. točki obrazložitve vsebina elektronskega sporočila napačno povzeta. Zaključuje, da G. K. pri tožeči stranki ni naročil osnutka družbe z omejeno odgovornostjo v slovenskem in angleškem ali nemškem jeziku, temveč je zaprosil za osnutek standardnega statuta slovenske d.o.o. v angleščini oz. nemščini. Zatrjuje napačno povzemanje in napačno tolmačenje naročila. Dne 18.7.2013 je odvetnik I. M. G. K. poslal elektronsko sporočilo z osnutkom statuta družbe U. ter H. in elektronski naslov standardne klasifikacije dejavnosti, kar ne ustreza G. K. naročilu. G. K. je edini družbenik družbe U. Toženec ni družbenik nobene od družb, ki so ustanavljale tri gospodarske družbe v Republiki Sloveniji in od teh družb ni bil pooblaščen za zastopanje. Toženec je vso elektronsko korespondenco med G. K. in I. M. prejemal izkjučno v vednost in ne kot naročnik. G. K. je konec julija tožeči stranki poslal originalni izvod izpiska iz registra za družbo U. in večkrat poskušal kontaktirati z odvetnikom I. M., kot je napovedal v elektronskem sporočilu z dne 15.7.2013; vendar je bil I. M. nedosegljiv. Ker ustanovitve družbe ni bilo možno realizirati v avgustu 2013, je dne 19.8.2013 ustanovil družbo U. R. d.o.o. Dne 10.9.2013 je toženec prejel elektronsko sporočilo odvetnika I. M., če je zadeva še aktualna. Toženec je odgovoril, da je in sporočil, da je G. K. v L. in se je z njim možno sestati ob 16. uri. Tožeča stranka je odgovorila, da je odsotna in prosila za predujem 2.000,00 EUR. Ni točna ugotovitev iz 7. točke obrazložitve, da je tožeča stranka pozvala toženo stranko k plačilu za izvedbo opravljenih del. Razumljivo je, da je govor o realizaciji ponudbenih zahtev in da se zahteva za plačilo nanaša na na enega od družbenikov U. ali H., katerih naslove je tožeča stranka imela že pri izdelavi osnutka statuta.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Ugotavlja, da pritožnik sodbo izpodbija zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka se je na odgovor na pritožbo odzvala s pojasnilom, da sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Ponovno opisuje komunikacijo G. K. s tožečo stranko in podaja svojo dokazno oceno.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Z navedbami v odgovoru na odgovor na pritožbo tožena stranka dopolnjuje pritožbene trditve. Sklicuje se na absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, ki je v pritožbi ni uveljavljala. Razlogov, s katerimi jo utemeljuje, ni mogoče upoštevati, ker v pritožbenem roku niso bili uveljavljani; sicer pa na to kršitev pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tudi ostalih navedb iz odgovora na odgovor na pritožbo ni mogoče upoštevati, ker odgovora na odgovor na pritožbo pravdni postopek ne predvideva.

7. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

8. Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP - pritožnik jo uveljavlja s trditvijo, da je sodišče prve stopnje vsebino elektronskega sporočila z dne 15.7.2013 v 7. točki obrazložitve napačno povzelo - ni bila storjena. Vsebine listine z dne 15.7.2013 sodišče prve stopnje v sodbi sploh povzemalo ni. V 7. točki obrazložitve je povzelo trditve tožeče stranke; med drugim njen prevod dopisa z dne 15.7.2013, ki se glasi: ... Bi bili prosim tako prijazni in mi posredovali osnutek družbe z omejeno odgovornostjo v slovenskem in angleškem ali nemškem jeziku. Uradni prevajalec je ta del dopisa z dne 15.7.2013 prevedel: ... Prosim pošljite mi vzorec standardnega statuta slovenske d.o.o. v angleščini ali nemščini (listina A 13). Sodišče prve stopnje se na razliko v prevodih ni bilo dolžno odzvati, saj ne gre za bistvene oz. odločilne trditve tožeče stranke. Tožena stranka namreč ni zatrjevala, da bi odvetnik I. M. izdelal in njej ter G. K. poslal kaj drugega kot je bilo naročeno. Toženec zahtevek zavrača zato, ker naj bi bil s tožečo stranko v pogodbenem razmerju G. K. in ne on. V dokaznem postopku je prvostopenjsko sodišče elektronsko sporočilo z dne 15.7.2013 upoštevalo z vsebino, razvidno iz uradnega prevoda (listina A 13); torej z vsebino, kakor jo pritožnik opredeljuje kot ustrezno vsebino tega dopisa. Ni očitka, da bi sodišče trditve tožeče stranke napačno povzelo v sodbo.

9. Z ostalimi pritožbeni razlogi pritožnik graja dokazno oceno oz. njen rezultat, torej uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen pritožbeni razlog. Na te pritožbene razloge zato pritožbeno sodišče ne odgovarja.

10. Sodba vsebuje razloge, ki so prvostopno sodišče vodili do odločitve. Je sistematična, njeni razlogi so jasni in jedrnati ter medsebojno skladni. Na osnovi navedenih razlogov je sodbo mogoče preizkusiti. Kršitev iz 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP, na obstoj katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni bila storjena. Tudi nobena druga absolutna bistvena kršitev, na obstoj katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne. Materialno pravo - navedeno v 14. točki obrazložitve (125. čl. in 766. čl. Obligacijskega zakonika) - je pravilno uporabljeno. Opozoriti velja še na prvi odstavek 239. čl. Obligacijskega zakonika, ki predpisuje obveznost izpolnitve sklenjene pogodbe.

11. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 155. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi četrtega odstavka 458. čl. ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExNjE2