VSL Sklep II Cp 907/2017

Jedro

Če ob vzporednem teku petitorne in posestne pravde prej pride do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, lahko tožena stranka v posestni pravdi ugovarja, da je pridobila pravico do posesti. V takih primerih ima prednost pravica in ne več zadnje stanje posesti. Tožbeni zahtevek iz posestne pravde je treba zavrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev motenja posesti poslovnega prostora, ki se nahaja v tropskem delu motela T., zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se tožeči stranki omogoči normalno uporabo in koriščenje opreme in prodajnih artiklov v prodajnem kiosku v lokalu z vrnitvijo in namestitvijo v izreku naštete opreme in prodajnih artiklov in omogočenim vstopom v prodajni kiosk z odstranitvijo ključavnice, odklenitvijo lokala in odstranitvijo lista s podatki drugega podjetja. Toženi stranki je prepovedalo bodoča taka ali podobna motitvena dejanja in zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke (točka I izreka). Pravdne stroške tožene stranke v odmerjeni višini 579,69 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je naložilo v plačilo tožeči stranki (točka II. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.¹ Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da ni celostno obravnavalo zadeve. Nesprejemljiv je zaključek o izvršljivosti sodbe I Cpg 167/2016 z dne 9. 11. 2016. Iz sodbe pritožbenega sodišča, ki je v spisu, izhaja, da je v tistem postopku tožečo stranko zastopal drug odvetnik. Odprto ostaja vprašanje, komu je bila sodba dejansko vročena. Zaključek sodišče nima ustrezne osnove. Tožeča stranka je opozarjala, da sodbe ni prejela. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Krškem Pg 24/2014 z dne 25. 9. 2015 ne izhaja, da je bila tožeči stranki sodno vročena odpoved najemne pogodbe. Odločeno je bilo le glede izpraznitve lokala. 26. člen ZPSPP določa, da se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno. Tožeča stranka ima sporni lokal v posesti že od leta 2008. Šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas (27. člen ZPSPP). Stališče sodišča, da najemna pogodba ne velja več in da je tožena stranka pridobila pravico do posesti, je neutemeljeno in nesprejemljivo. Ne glede na odločitev v zadevi Pg 24/2014 Okrožnega sodišča v Krškem pritožnica poudarja, da tožena stranka ni imela nobene pravice, da bi lokal dala v najem drugi pravni osebi. 26. 10. 2016 je motila posest tožeče stranke. Stvari iz lokala je odpeljala neznano kam in si jih očitno prisvojila. Vse od 18. 9. 2015 naprej je tožeči stranki onemogočala posest lokala in ji s tem povzroča škodo. Ravnanje sodišče, ki je opustilo izvajanje dokazov, češ da so nepotrebni oziroma nerelevantni, je nedopustno. Zaradi nedvomnega motilnega dejanja je bila utemeljeno vložena tožba. Tožena stranka dejansko ni zanikala, da je izvršila motilno dejanje 26. 10. 2016. Storila je novo motilno ravnanje - iz lokala je spraznila stvari in opremo tožeče stranke. Zato je odločitev sodišča, ki je tožeči stranki naložilo v plačilo stroške postopka, nesprejemljivo. Stroški tudi sicer niso pravilno in ustrezno odmerjeni.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev, potrditev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ključno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je vodila v zavrnitev tožbenega zahtevka za posestno varstvo. Na podlagi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ki ga je 21. 12. 2016 izdalo Okrožno sodišče v Krškem, je zanesljivo ugotovilo, da je sodba Okrožnega sodišča v Krškem Pg 24/2014, s katero je bilo odločeno o pravici tožene stranke do posesti spornega poslovnega prostora, postala pravnomočna 9. 11. 2016 in izvršljiva 17. 12. 2016. Sodna odločba s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je v spisu kot dokaz pod prilogo B8, je pravilno in popolno ocenjena, skupaj z izpovedbo zakonite zastopnice tožeče stranke, ki je izpovedovala, da navedene sodbe ni prejela. Glede na uradno potrdilo ji sodišče upravičeno ni verjelo (razlogi v točki 8 sklepa). Trditvene podlage o tem, da sodba tožeči stranki ni bila vročena, na prvi stopnji ni bilo, pritožba pa tega ne opraviči. Gre torej za prepozne in neupoštevne pritožbene novote, na katere niti ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Izpovedba stranke, ki je dokazno sredstvo za dokazovanje že podanih trditev, manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti. Izvedeni dokaz z zaslišanjem zakonite zastopnice tožeče stranke pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenjevalo z drugimi dokazi. Dokazna ocena je opravljena skladno z metodološkimi napotki 8. člena ZPP. Pritožbeni očitki, da zadeva ni obravnavana celostno in da zaključek o pravnomočnem in izvršilnem pravnem naslovu o pravici do posesti tožene stranke nima osnove v zbranem dokaznem gradivu, so neutemeljeni.

6. Kot je pravilno povedalo že sodišče prve stopnje, sodišče v postopku zaradi motenja posesti daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnikov (prvi odstavek 33. člena SPZ²). Zato je v posestnih pravdah nerelevantno, ali tožena stranka izvaja posest na podlagi pravice do posesti. Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti in je dopusten v posestni pravdi, pa je povezan s pravilom: "petitorium absorbet possessorium". V obravnavani zadevi ga je pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Po 36. členu SPZ, na katerega se je pravilno oprlo, je mogoče ne glede na spor zaradi motenja posesti zahtevati varstvo posesti iz naslova pravice do posesti. Če ob vzporednem teku petitorne in posestne pravde prej pride do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, lahko tožena stranka v posestni pravdi ugovarja, da je pridobila pravico do posesti. V takih primerih ima prednost pravica in ne več zadnje stanje posesti. Tožbeni zahtevek iz posestne pravde je treba zavrniti³.

7. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožeča stranka ni imela posesti na obravnavanem prostoru od 18. 9. 2015, da je v motenjski pravdi zoper toženko (sklep P 107/2015 z dne 24. 3. 2016, pravnomočen 28. 9. 2016) sicer uspela, a ji slednja posesti ni vrnila in da je tožena stranka v teku tukajšnje pravde pridobila pravnomočno in izvršljivo odločbo iz naslova pravice do posesti. Pravilna je dejanska ugotovitev, da je po pravnomočni in izvršljivi sodbi Pg 24/2014 z dne 25. 9. 2015 v zvezi s sodbo VSL I Cpg 167/2016 z dne 9. 11. 2016 ostal v veljavi nalog za izpraznitev poslovnega prostora, ki ga je imela tožeča stranka v najemu po najemni pogodbi z dne 20. 1. 2014. Naložena ji je izpraznitev poslovnega prostora in vrnitev poslovnega prostora v posest toženi stranki. To pa pomeni, da je v tej pravdi tožeča stranka pravico do posesti nad spornim prostorom izgubila, ker ga mora izprazniti in vrniti toženi stranki v posest. Pravice do posestnega varstva po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ne more več uveljavljati. Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnjen.

8. Pritožbene navedbe o nepravilni odpovedi najemne pogodbe in njeni nadaljnji veljavnosti so za ta postopek nerelevantne. Tožeča stranka bi jih lahko uveljavljala kvečjemu v petitorni pravdi - pravdi, ki je tekla po nalogu za izpraznitev poslovnega prostora. Glede na vsebino pravnomočnih odločb v petitorni pravdi pritožbeno sodišče le dodaja, da je bil postopek izpraznitve poslovnega prostora izveden po odstopu tožene stranke od najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov - kršenja najemne pogodbe s strani tožeče stranke po 28. členu ZPSPP⁴ in je sodišče po ugotovitvah sodišča prve stopnje izdalo izpraznitveni nalog na podlagi 29. člena istega zakona. Torej je pritožbeno naziranje o nevročeni odpovedi najemne pogodbe in njeni nadaljnji veljavnosti zmotno.

9. Ker tožnica nima več pravnega naslova, ki bi ji jo opravičeval do posesti obravnavanega poslovnega prostora, temveč ga mora, nasprotno, izročiti toženi stranki, proti njej ne more več uveljavljati posestnega varstva. Zato v obravnavanem primeru po pravilni oceni in obrazložitvi sodišča prve stopnje nadaljnje izvajanje dokazov o zatrjevanem novem motilnem dejanju ni bilo več potrebno. Predlagani dokazi so bili pravilno in obrazloženo zavrnjeni. Smiselno očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

10. Pritožba izpodbija še odločitev o stroških. Ob tožničinem neuspehu v pravdi so upoševaje prvi odstavek 154. člena ZPP pravilno naloženi v plačilo tožnici, ker je v pravdi propadla.

11. Pritožbeni očitek o nepravilni odmeri pravdnih stroškov ni obrazložen. Pritožbeno sodišče ga je zato preizkusilo le po uradni dolžnosti. Ugotavlja, da so stroški odmerjeni po priglašenem stroškovniku pravilno in skladno z Odvetniško tarifo⁵, ki se uporablja v tem sporu. Obrazložitev je zadostna, da jo je mogoče preizkusiti.

12. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo uveljavljanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

13. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožeča stranka ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov, ker je s pritožbo propadala (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tudi tožena stranka naj sama krije svoje stroške z odgovorom na pritožbo, ker z njim ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami.
³ Primerjaj: Vrenčur, R., v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, stran 197.
⁴ Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Ur. l. SRS, št. 18/1974 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 2/2015.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4422/2009
• VSL Sklep I Cp 1123/2017
• VSL sklep II Cp 572/2017