VSL sodba in sklep II Cp 269/2017

Jedro

Sodišče lahko v okviru materialno-pravdnega vodstva pojasni svoje videnje postopka ter dovoli navajanje le tistih dejstev, ki so pravno odločilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo v delu, s katerim je tožnica od sodišča zahtevala, da skladno z določili 73., 74. in 75. člena SPZ odredi lastniku (oz. neposrednemu posestniku) izvrševanje lastninske pravice na nepremičnini tako, da s svojo uporabo ne vznemirja in ne povzroča škode ter da upošteva dolžnosti, navedene v 75. členu SPZ, ter da v skladu z določili 87. člena SPZ nemudoma odredi odstranitev žleba za odtok meteorne vode, ki priteka z objekta (garaže), ki je izveden – priključek na tujo nepremičnino, na odtočne cevi naše nepremičnine – stavbe. Preostale dele zahtevka (da vse stroške, ki nastanejo v sodnem postopku, bremenijo lastnika parcele 755/44, ter da tožnici povrne vse stroške postopka; da se predlagateljici povrne vse stroške iz naslova protipravnega vznemirjanja s strani tretje osebe – PPT; da je dolžno tretjo osebo – PPT uradno obvestiti, da se vznemirjanje tožnice preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje na dvorišču, ki ni njena solastnina in ni javna površina; da pritožba ne zadrži izvršitev določil sklepa, ker obstoja nevarnost da bi zaradi odložitve nastala znatna materialna škoda …) je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sklenilo je, da je tožnica dolžna povrniti toženi stranki 342,71 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da jo je sodišče povabilo k dopolnitvi predloga, v obrazložitvi pa zapisalo, da ga bo v celoti zavrglo, če ga ne bo dopolnila. Po preteku zakonskega roka ga ni zavrglo, temveč je po štirinajstih mesecih razpisalo obravnavo in postopek nadaljevalo. Ravnanje sodišča je nerazumljivo. Dopolnitev je bila vročena tudi toženi stranki, kar pomeni, da tožbe ni več mogoče zavreči. Navaja, da je I. točka izreka nerazumljiva, ker sodišče ni upoštevalo že določene vrednosti spornega predmeta. Tudi ne drži, da ni odgovorila na poziv N 2/2014, saj je odgovorila 29. 7. 2014. Nadalje trdi, da je odločitev sodišča, da ji ne upošteva dopolnitve predloga, kljub temu da jo je pozvalo k navedbi dejstev in predložitvi dokazov, pri čemer dokazov iz leta 2016 ni mogla predložiti 15. 9. 2015. Nerazumljivo je ravnanje sodišča, da ji ne prizna dopolnitve predloga z 2. 11. 2016, hkrati pa toženi stranki 7. 11. 2016 posreduje to dopolnitev, ki je pripravila in podala na naroku navedbe. Pri tem je sodišče tožnico diskriminatorno obravnavalo, ker ji ni dalo besede, češ da to ni predmet tega postopka. Nerazumljiv je zapisnik, da se dopolnitev z 2. 11. 2016 ne upošteva, hkrati pa sodišče upošteva dokaze, ki so priloženi tej dopolnitvi. V nadaljevanju (drugi in tretji odstavek tretje strani pritožbe) pritožnica ponavlja vsebinske razloge za svoj zahtevek, ki jih je podala že pred sodiščem prve stopnje. V zvezi s stroški navaja, da ni jasno, katere stroške je toženi stranki priznalo in ali so bili ti za pravdo potrebni, k njihovemu nastanku pa je pripomoglo tudi sodišče. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je 21. 2. 2014 vložila predlog v nepravdnem postopku, ki vsebuje deset točk s posameznimi zahtevki. Nepravdno sodišče je 20. 8. 2014 izdalo sklep, s katerim je predlog v 1., 2., 3. in 6. točki zaradi sodne nepristojnosti zavrglo, glede 4., 5., 7., 8., 9. in 10. točke pa je postopek ustavilo in sklenilo, da se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Odločitev o tem delu prvotnega predloga (4., 5., 7., 8., 9. in 10. točka) je sedaj predmet te pravde, tožničin predlog pa se je obravnaval kot tožba.

6. Pravdno sodišče je tožnico s sklepom 14. 9. 2015 pozvalo k dopolnitvi 4. in 5. točke, in sicer naj tožnica v tem delu ustrezno oblikuje tožbeni zahtevek, pojasni, kako jo tožena stranka vznemirja, kakšno škodo ji povzroča, natančno označi nepremičnine itd. ter za vse skupaj predloži ustrezne dokaze. Sodišče ji je naložilo, da tožbo dopolni v roku 15 dni, sicer jo bo zavrglo.

7. Tožnica priznava, da tožbe v roku ni dopolnila, se pa sprašuje, zakaj sodišče ni izvedlo sankcije, s katero je zagrozilo, in tožbe zavrglo, temveč je razpisalo narok. S takim ravnanjem naj bi jo zavedlo, zato je tožbo dopolnila naknadno (po prejemu vabila na narok), tožena stranka pa se je do njenih navedb tudi opredelila.

8. Pritožnica spregleda, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo k dopolnitvi tožbe le glede 4. in 5. točke tožbenega zahtevka, ne pa tudi glede preostalega dela. Res je: sodišče prve stopnje bi lahko izdalo (delni) sklep, s katerim bi tožbo glede 4. in 5. točke zavrglo takoj po izteku roka, toda ZPP sodišču ne preprečuje, da o celotnem zahtevku odloči skupaj, s končno odločbo. Glede zahtevka, vsebovanega v 7. - 10. točki, razlogov za zavrženje tožbe ni bilo, zato je bilo sodišče prve stopnje primorano razpisati glavno obravnavo. Nobeno nadaljnje ravnanje sodišča ne more sanirati dejstva, da je tožnica zamudila rok za dopolnitev tožbe. Ker pa je tožnica pravni laik, pritožbeno sodišče pripominja, da tudi dopolnitev tožbe, vložena več kot leto dni po izteku roka za dopolnitev, ni ustrezna. Najmanj kar manjka, je ustrezen tožbeni zahtevek v tem delu, kar je zadosten razlog za zavrženje tega dela tožbe. Tudi to, da je tožena stranka odgovorila na njeno dopolnitev, ne more vplivati tako, kot želi tožnica – da bi namesto procesne prišla do meritorne odločitve, ker za vsebinsko sojenje pač ni izpolnila vseh pogojev, ki jih terja ZPP, in to kljub ustreznemu pozivu sodišča.

9. Ni nenavadno, da je sodišče prve stopnje dejstva iz dopolnitve ocenilo kot prepozna, dokazov iz taiste vloge pa ne. Očitno je sodišče za slednje ocenilo isto, kot pravi pritožnica, namreč da jih brez svoje krivde (ker so časovno nastali kasneje) prej ni mogla predložiti. S takim ravnanjem sodišče ni zagrešilo nobene kršitve. Nasprotno. Da bi dejstva ne bila navedena prepozno, pa pritožnica niti ne navaja niti svoje zamude v zvezi z njimi v pritožbi ne poskuša opravičiti.

10. Pritožbene navedbe v zvezi z vrednostjo spornega predmeta so nerazumljive, sicer pa za odločitev pritožbenega sodišča tudi nebistvene, zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja nikakršno diskriminatorno ali neenako obravnavanje pravdnih strank. Sodišče lahko v okviru materialno-pravdnega vodstva pojasni svoje videnje postopka ter dovoli navajanje le tistih dejstev, ki so pravno odločilna. Ker je bilo vsebinsko sojenje opravljeno le glede 7. - 10. točke zahtevka, drži ugotovitev sodišča, da navedbe v zvezi s 4. in 5. točko niso predmet sojenja – za ta del zahtevka so bili tedaj že izpolnjeni vsi pogoji za odločitev sodišča (zavrženje tožbe v tem delu).

12. Glede vsebinske zavrnitve zahtevka iz 7. - 10. točke pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedlo sodišče prve stopnje, in se nanje (v izogib ponavljanju ter ob odsotnosti konkretiziranih pritožbenih navedb v tem delu) sklicuje. Pritožbeno sodišče ob tem ni zaznalo tudi nobenih nepravilnosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

13. Pravilno je sodišče odločilo tudi o stroških postopka. Katere stroške je tožena stranka priglasila, je razvidno iz zapisnika z naroka. Na njem je bila prisotna tudi tožnica (list. št. 77) in se je lahko seznanila. Sicer pa je sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve navedlo, katere stroške je toženi stranki priznalo, zato so pritožbene navedbe, da se tega ne razbrati, neutemeljene. Pritožnica tudi ne pojasni, katere dodatne stroške naj bi povzročilo sodišče, sploh pa je pritožbeno sodišče že pojasnilo, da je bil narok za glavno obravnavo potreben, torej so bili potrebni tudi stroški v zvezi z njim. Četudi bi držalo, da je stroške povzročilo sodišče, je v pravdi vedno tako, da jih krije ena ali druga stranka.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ter 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1348/2021
• VDSS Sodba in sklep Psp 252/2022
• VDSS Sodba Pdp 637/2021