VSL sodba I Cp 3125/2016

Jedro

Če nekdo umre, lahko sodišče njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) prisodi pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni

- v točki IV izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožniku (poleg zneskov prisojenih v točki III izreka odločbe sodišča prve stopnje) v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča plačati še 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2016 dalje do plačila;

- v točki VI izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožnici (poleg zneska prisojenega v točki V izreka odločbe sodišča prve stopnje) v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča plačati še 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2016 dalje do plačila;

- v točki VII izreka tako, da se znesek stroškov, ki jih mora tožena stranka povrniti tožečima strankama, zviša za 2.905,01 EUR, to je na znesek 4.364,50 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečima strankama 994,11 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo I.) da ustavi postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2011 do prenehanja obveznosti; II) da dovoli spremembo tožbe z dne 4. 12. 2015; III.) da je toženka dolžna v roku 15 dni od vročitve sodbe plačati tožniku (v nadaljevanju tožnik) 5.505,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 6. 2012 dalje do prenehanja obveznosti; 3.153,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 6. 2012 dalje do prenehanja obveznosti in 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2014 dalje do prenehanja obveznosti; IV.) da se v ostalem (to je glede plačila 4.495,00 EUR, plačila 306,60 EUR, plačila 500,00 EUR, plačila 85,59 EUR in v presežku glede zakonskih zamudnih obresti) tožbeni zahtevek tožnika zavrne; V.) da mora toženka v roku 15 dni od vročitve sodbe plačati tožnici (v nadaljevanju tožnica) 4.505,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2012 dalje do prenehanja obveznosti; VI.) da se v ostalem (to je glede plačila 495,00 EUR, plačila 5.000,00 EUR, plačila 14,75 EUR in v presežku glede zakonskih zamudnih obresti) tožbeni zahtevek tožnice zavrne; VII.) da mora toženka v roku 15 - tih dni od vročitve sodbe povrniti tožnikoma pravdne stranke v višini 1.459,49 EUR s pripadki.

2. Pritožbo vlagata tožnika. Odločitev izpodbijata v zavrnilnem delu in sicer glede zahtevka tožnika za nepremoženjsko škodo v znesku 4.000,00 EUR s pripadki ter glede zahtevka tožnice za nepremoženjsko škodo v znesku 5.000,00 EUR. Uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo izpodbijanega dela odločitve tako, da bo tožbenemu zahtevku tožnika ugodeno še za znesek 4.000,00 EUR, zahtevku tožnice pa za znesek 5.000,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2016 do plačila(1) .

Tožniku je bila prisojena odškodnina iz naslova nepremoženjske škode zaradi duševnih bolečin ob izgubi bližnjega v višini 21.000,00 EUR (to je 21 povprečnih neto plač). Menita, da mu pripada celoten pritožbeno uveljavljen znesek. Obrazloženo izpostavljata podobne primere in sicer II Ips 496/2009, II Ips 142/98, II Ips 209/97 in II Ips 616/92. V vseh je sodišče oškodovancem prisodilo višjo odškodnino kot tožniku, čeprav je njemu nastala hujša nepremoženjska škoda.

Prenizka odškodnina je bila priznana tudi tožnici. Menita, da ji pripada celoten pritožbeno uveljavljen znesek. Opozarjata na primere II Ips 672/96, II Ips 342/2004 in II Ips 209/97. Čeprav je tožnici nastala hujša nepremoženjska škoda, ji je bila prisojena nižja odškodnina kot v teh primerih.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, saj s pritožbo v teh delih ni izpodbijana, postala pravnomočna v točkah I, II, III in V, v točki IV in VI pa deloma (odločitev ni pravnomočna le glede zavrnitve zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube bližnjega v višini 4.000,00 oziroma 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2016 dalje do plačila). V pritožbenem postopku je bila zato preizkušena le odločitev v preostalem (še ne pravnomočnem) delu.

6. Tožnika od toženke zaradi smrti zunajzakonske partnerice oziroma matere zahtevata pravično denarno odškodnino na podlagi prvega odstavka 180. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Oba sta od toženke že prejela (vsak) 15.000,00 EUR(2). Sodišče prve stopnje je tožniku dodatno prisodilo še znesek 5.505,00 EUR, skupno torej 21.000,00 EUR, tožnici pa 4.505,00 EUR (skupaj torej 20.000,00 EUR). Tožniku prisojena odškodnina, ob upoštevanju povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje(3) predstavlja 20,7 povprečnih plač, odškodnina prisojena tožnici pa 19,78 plače. Oba tožnika menita, da je prisojena odškodnina, glede na podobne primere v sodni praksi, prenizka.

7. Če nekdo umre, lahko sodišče njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) prisodi pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine (prvi odstavek 180. člena OZ). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednostno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), pa vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Denarno ovrednotenje posameznikove prizadetosti zaradi posledic škodnega dogodka ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi preprečuje, da bi šla odškodnina na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane, izhaja, da je tožnik s pokojno A. A. živel v zunajzakonski skupnosti. Njuna hči B. B. je bila ob škodnem dogodku stara 12 let(4). Tožnik in pokojna partnerka sta si bila zelo blizu. Imela sta dolgoročne skupne načrte, pred škodnim dogodkom sta ravno kupila kmetijo, nameravala sta obnoviti mehanizacijo in zgraditi novo hišo. Smrt partnerice je tožnika hudo pretresla, bil je podvržen žalovanju, ki je preseglo običajno žalovanje po smrti partnerja. Zaradi psihičnih težav, ki so bile posledica smrti, je bil v bolniškem staležu (skupno) nekaj manj kot 8 mesecev. V času med 19. 10. 2011 in 13. 8. 2012 je bil tudi redno ambulantno zdravljen pri specialistu psihiatrije - z diagnozo huda depresivna motnja v okviru prilagoditevene motnje s šifro F43.2, predpisana pa so mu bila tudi ustrezna zdravila (antidepresiv Mirzaten, pomirjevalo Helex ter uspavalo Dormicum). V obdobju med 7. 5. 2012 in 22. 6. 2012 je bil bolnišnično zdravljen na Enoti za krizne intervencije Psihiatrične klinike v Ljubljani, kjer so pri njem ugotavljali znake prilagoditvene motnje v mejah procesa žalovanja. Njegove težave so trajale še nekaj mesecev po prenehanju ambulantnega psihiatričnega zdravljenja, čeprav prisotne v manjšem obsegu. Nima trajnih psihičnih posledic in si je v zadnjem času ustvaril novo partnersko zvezo. Tožnikove duševne bolečine, ki jih je trpel zaradi izgube partnerice, so po ugotovitvah sodišča presegale običajno raven.

Tožnica je ob škodnem dogodku izgubila mamo, na katero je bila še posebej navezana zaradi očetove pogoste odsotnosti. Ima nižji prag tolerance za stresne dogodke in je poudarjeno občutljiva. Globoko žalovanje je vplivalo na zbranost tožnice, mišljenje, spomin in koncentracijo pri učenju. Zaradi materine smrti je prebolevala in še vedno preboleva močne duševne bolečin in prikrajšanje iz dneva v dan bolj občuti. Zaradi posttravmatskih psihičnih težav in učnih težav so v šoli zanjo odredili postopek usmerjanja otroka. Še danes so pri tožnici prisotni znaki doživljanja stresa, s katerim se ne more učinkovito spopasti. Zaradi smrti matere ima trajne psihične posledice, saj kaže znake depresivnega doživljanja, ki ga skuša kompenzirati z negacijo in potlačevanjem. Izguba matere jo je doživljenjsko zaznamovala in bo tudi v prihodnosti vplivala na njeno funkcioniranje. Duševne bolečine so po ugotovitvah sodišča prve stopnje v primeru tožnice hujše kot jih sicer doživljajo drugi mladostniki in še vedno trajajo.

9. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje glede na povzeto dejansko stanje nepravilno uporabilo materialno pravo, saj je glede na posebnosti konkretnega primera in ob upoštevanju primerljivih primerov iz sodne prakse, prisodilo prenizko odškodnino.

10. Glede tožnika že v pritožbi izpostavljeni primeri narekujejo njeno zvišanje za celoten v pritožbi uveljavljen znesek, torej zvišanje na skupno 25.000,00 EUR (oziroma 24,7 povprečnih plač). Tako je bila v zadevi II Ips 496/2009 oškodovanki, ki ji je v prometni nesreči umrl mož, prisojena odškodnina v višini 28 povprečnih mesečnih neto plač. Znašla se je v podobnih družinskih okoliščinah kot tožnik in je duševno zelo trpela. Za razliko od tožnika je ostala sama s tremi otroki, vendar pa je tožnik trpel duševne bolečine, ki so terjale bolniški stalež in hospitalizacijo. V zadevi II Ips 242/98 je bila odškodnina v višini 28 povprečnih plač prisojena ženi, ki ji je mož umrl v letalski nesreči. V tem primeru gre sicer za mlajšo oškodovanko z dvema otrokoma, vendar pa je tožnik trpel hujše duševne bolečine. V zadevi II Ips 209/97 je bila oškodovanki, ki je bila ob smrti moža stara 35 let, s pokojnim možem pa sta živela v harmoničnem zakonu 17 let ter imela otroke stare 11, 15 in 16 let, prisojena odškodnina v višini 26,25 povprečne plače. Pri presoji je bila upoštevana tudi grozovitost prometne nesreče. Tudi pri tožniku je nastala primerljiva oziroma hujša nepremoženjska škoda. Enako velja tudi za zadevo II Ips 616/1992, v kateri je bila oškodovanki, materi treh otrok, zaradi smrti moža prisojena odškodnina v višini 27 povprečnih plač.

Zvišanje odškodnine utemeljujejo tudi drugi primerljivi primeri, v katerih je bila preživelim partnerjem oziroma zakoncem prisojena odškodnina v višini 23 povprečnih plač (II Ips 141/96(5)), 20 plač (II Ips 456/2006(6), II Ips 1022/2007(7), II Ips 133/2000(8), II Ips 294/2000(9)) in 19,7 plače (II Ips 1160/2008(10)), saj gre za primere, v katerih so (za razliko od tožnika) oškodovanci trpeli manj intenzivne duševne bolečine, potrebno pa ni bilo niti zdravljenje.

11. Do odškodnine v celotni vtoževani višini 25.000,00 EUR pa je upravičena tudi tožnica. Tako utemeljeno opozarja na zadevo II Ips 672/1996(11), v kateri je bila hčeri zaradi smrti očeta prisojena odškodnina v višini 26 plač. Gre sicer za bistveno mlajšo oškodovanko (tri leta in pol), vendar pa so (bile) duševne bolečine tožnice hujše.

Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da se sicer odškodnine, ki jih sodišča prisojajo otrokom (primerljive starosti kot tožnica) zaradi smrti enega od staršev, gibajo med 17 (II Ips 151/2001(12)) do 30 povprečnih plač (II Ips 388/2004(13)), v največ primerih pa je bila prisojena odškodnina v višini 20 povprečnih plač (II Ips 450/2007(14), II Ips 294/2000(15), II Ips 399/2006(16), II Ips 1022/2007(17)). Predvsem zadnje navedeni primeri, v katerih oškodovanci niso trpeli tako hudih duševnih bolečin kot tožnica in tudi niso utrpeli trajnih psihičnih posledic, prisojena pa jim je bila odškodnina v višini 20 povprečnih plač, dajejo podlago za to, da se tožnici prisojena odškodnina zviša na zahtevani znesek.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je toženki naložilo, da tožniku plača še dodatnih 4.000,00 EUR, tožnici pa dodatnih 5.000,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot sta jih zahtevala, to je od 12. 7. 2016 dalje do plačila.

13. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je bilo treba na novo odločiti tudi o stroških celotnega postopka. Tožnika sta ob upoštevanju odločitve pritožbenega sodišča v postopku uspela s približno 91 % (tožnik je uspel z 88 %, tožnica pa s 95 %), toženka pa z 9 %. Ob upoštevanju stroškov, ki jih je obema pravdnima strankama odmerilo sodišče prve stopnje (in s pritožbo niso izpodbijani), sta tožnika upravičena do povračila 4.552,00 EUR, toženka pa do povračila 187,50 EUR. Po medsebojnem pobotanju je zato toženka (v pogledu stroškov, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje) dolžna povrniti tožnikoma 4.364,50 EUR. Pritožbeno sodišče je zato odločitev v točki VII izreka spremenilo tako, da je prisojeni znesek zvišalo za 2.905,01 EUR.

14. Tožnika sta glede na uspeh v (celotnem) postopku, upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče jima je priznalo plačano takso za pritožbo v višini 500,00 EUR, nagrado za sestavo pritožbe v višini 465,60 EUR, materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR ter 22 % DDV, skupaj 1.092,43 EUR. 91 % tega zneska znaša 994,11 EUR. Ta znesek je toženka dolžna tožnikoma plačati v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

-------------

Op. št. (1): Pritožbeno sodišče v zvezi z uveljavljanjem zakonskih zamudnih obresti v pritožbenem postopku pojasnjuje, da sta pritožnika v uvodu pritožbe sicer predlagala priznanje zakonskih zamudnih obresti od 14. 6. 2012 dalje, v nadaljevanju (stran 3 pritožbe) pa le še od 12. 7. 2016 dalje do plačila. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče štelo, da uveljavljata zakonske zamudne obrestmi od zadnje navedenega datuma.

Op. št. (2): Toženka je ta znesek tožniku plačala 20. 3. 2012, tožnici pa 29. 3. 2012. Ta znesek, revaloriziran na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, znaša 15. 495,00 EUR (glej točko 41 odločbe sodišča prve stopnje).

Op. št. (3): Mesečna neto plača na zaposleno osebo v R Sloveniji je v juliju 2016 znašala 1.010,78 EUR.

Op. št. (4): Iz ugotovitev v sodbi izhaja, da je bila tožnica v času preiskave izvedenca (marec 2015) stara 16 let. Do škodnega dogodka je prišlo septembra 2011.

Op. št. (5): Gre za oškodovanko staro 36 let, poročeno pet let in z enim otrokom starim 4 leta. Pokojni mož je bil skrben mož in oče, zaradi smrti je morala jemati pomirjevala.

Op. št. (6): Oškodovanka je žena z dvema (že doraslima) sinovoma, z možem in otrokoma je živela v vzorni družinski skupnosti, smrt jo je zelo prizadela.

Op. št. (7): Oškodovanka je žena srednjih let, poročena 30 let, z možem se je zelo dobro razumela in bila nanj zelo čustveno navezana, smrt jo je močno pretresla, živela sta skupaj s hčerko.

Op. št. (8): Oškodovanka je žena, mož ji je bil nenadomestljiv, izdatno ji je pomagal pri oskrbi staršev, izguba je zanjo psihična in emocionalna travma, s katero se mora vsakodnevno soočati.

Op. št. (9): Oškodovanka je žena, poročena več kot 19 let, s pokojnim možem sta imela dva otroka. Začela sta z gradnjo hiše, drug na drugega sta bila zelo navezana, izguba jo je zelo prizadela, shujšala je, jemala je zdravila za pomiritev in jih občasno še jemlje.

Op. št. (10): Oškodovanka je žena, stara 50 let, mož je umrl v prometni nesreči. Smrt jo je zelo prizadela, saj sta živela složno in veliko časa preživljala skupaj. Ostala je sama, saj sta hčeri že v odhajanju.

Op. št. (11): Ostali dve zadevi (II Ips 342/2004 in II Ips 209/1997) s konkretno nista primerljivi, saj je bila odškodnina prisojena očetu oziroma materi zaradi smrti otroka.

Op. št. (12): Oškodovanci so bili otroci stari 16, 14 in 8 let, oče se je smrtno ponesrečil pri delu. Otroke je smrt zelo prizadela, saj je med njimi in očetom obstajala močna čustvena navezanost, morali so odraščati brez njega (višino odškodnine je izpodbijala le tožena stranka).

Op. št. (13): Oškodovanka je hči, stara 11 let, mati je bila umorjena, skrb zanjo je prevzela babica, duševne bolečine so bile zaradi izjemno tragične smrti, ki ji je bila priča, izrazite in so imele posledice (srčna napaka z hudo srčno aritmijo). Gre za hujše posledice kot v konkretnem primeru.

Op. št. (14): Oškodovanka je hči edinka, ob smrti očeta v prometni nesreči še ni dopolnila 14 let, pokojni oče se je z njo veliko ukvarjal, med njima je obstajala velika čustvena navezanost, odraščanje brez očeta je bilo težavnejše, oškodovanka je zaradi smrti trpela duševne bolečine in jih bo tudi v bodoče.

Op. št. (15): Oškodovanka je hči, z očetom, ki je umrl, se je dobro razumela, pomagal ji je pri šolanju in ji svetoval. Doživela je šok (sočasno je izgubila tudi brata).

Op. št. (16): Oškodovanca sta sinova stara 12 in 13 let, oče umrl v prometni nesreči, nanj sta bila zelo navezana, z materjo in očetom so živeli v vzorni družinski skupnosti.

Op. št. (17): Oškodovanka je hči, osnovnošolka, oče se je ponesrečil na delovnem mestu, nanj je bila zelo navezana, skupaj sta preživljala prosti čas, pomagal ji je pri učenju, vzorna družinska skupnost.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017