VSL sklep I Cp 566/2017

Jedro

Pritrditi je razlogovanju prvega sodišča, da bolezen sorodnika načeloma ni opravičljiv razlog za preložitev naroka. Poleg tega pa tožnik v vlogi za preložitev tudi ni podal ustrezne trditvene podlage in ni predložil ustreznih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo, ker pravdni stranki nista pristopili na narok, čeprav sta bili v vabilu pravilno opozorjeni na posledice izostanka.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki v laični pritožbi izpostavlja, da je sodišče pravočasno obvestil o svoji odsotnosti z naroka, ki naj bi se vršil 1. 12. 2016. Naroka se ni mogel udeležiti iz opravičenih razlogov, in sicer zaradi materine operacije očesa, ki je po posegu potrebovala zdravstveno nego. Opozarja, da je prosil tudi za prestavitev naroka, ki naj bi se vršil 13. 10. 2016, ker je bil takrat njegov oče v bolnišnici, 18. 10. 2016 pa je umrl. Meni, da bi sodišče lahko izdelalo zamudno sodbo, ker je svoj izostanek opravičil.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki pa se nanjo ni odzval.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da utemeljeni razlogi za preložitev naroka niso bili podani. Prvo sodišče se je pravilno oprlo na določbo 115. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki omogoča preložitev naroka le zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni tistega, ki je bil na narok vabljen. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da bolezen sorodnika načeloma ni opravičljiv razlog za preložitev; poleg tega pa tožnik vlogi za preložitev ni predložil ustreznih dokazov in ni podal ustrezne trditvene podlage. K pritožbi je sicer priložil potrdilo o plačilu cestnine (priloga A5), ki ne predstavlja nikakršnega relevantnega dokaza, ter poziv, napisan v cirilici, ki ga pritožbeno sodišče prav tako ne more upoštevati. V skladu z določbo 337. člena ZPP sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Pritožnik razlogov za prepozno predložitev dokazov niti ni navedel, pritožbeno sodišče pa jih, kot je bilo že prej navedeno, ni upoštevalo.

6. Pritožbena izvajanja o tem, da bi moralo prvo sodišče izdati zamudno sodbo, so neutemeljena in v nasprotju z določbo 318. člena ZPP. V skladu s slednjo izda sodišče zamudno sodbo le v primeru, (1) da je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor, (2) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in (3) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Prva predpostavka za izdajo zamudne sodbe pa je, da toženec v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo. Toženec je na tožbo odgovoril, zato je podana odsotnost primarne predpostavke za izdajo zamudne sodbe.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 2180/2020
• VSL sodba I Cpg 268/2012
• VSL sklep II Cp 2466/2012