VSL sklep I Cp 453/2017
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.453.2017 |
Evidenčna številka: | VSL0082769 |
Datum odločbe: | 11.05.2017 |
Senat, sodnik posameznik: | Metoda Orehar Ivanc (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), Tanja Kumer |
Področje: | DEDNO PRAVO |
Institut: | zapustnikovi dediči - upravičeni dediči - drugi dedni red - pravni učinek dedne izjave |
Jedro
Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči. Sodišče prve stopnje navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zapuščina obsega sredstva na zapustnikovem računu pri A., d. d., enajst delnic ..., dva osebna avtomobila (Citroen Xantia in Renault Clio) ter 100 % poslovni delež v B., d. o. o.; nato je za zakonitega dediča celotne zapuščine razglasilo zapustnikovega brata C.C, ker se je zapustnikov sin D. D. dedovanju odpovedal.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dedič, brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Izjavlja, da ne želi dedovati po bratu, kot je pojasnil že pri sestavi smrtovnice, in se zato v celoti odpoveduje dedovanju.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da so do dedovanja po zapustniku upravičeni dediči drugega dednega reda. Ker zapustnik ni zapustil zakonca, bi po tretjem odstavku 14. člena Zakona o dedovanju (ZD) dedovali zapustnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Pritožnik, ki je zapustnikov brat, pa bi lahko dedoval le na podlagi vstopne pravice, če sta zapustnikova starša (oče, mati ali oba) umrla pred zapustnikom (12. člen ZD).
5. Kdo sta bila zapustnikova starša in ali sta bila ob uvedbi dedovanja še živa, iz spisa ni jasno razvidno, prav tako ne, ali sta zapustnikova starša, poleg zapustnika in pritožnika imela še druge potomce. Iz smrtovnice sicer izhaja, da naj bi bil zapustnikov oče oseba z imenom „A.“ A. Ker gre za žensko ime, ni mogoče izključiti možnosti, da je pri sestavi smrtovnice prišlo do pisne napake pri zapisu imena zapustnikovega očeta, ali pa gre v resnici za ime in priimek zapustnikove matere. Nadalje je zakonita zastopnica zapustnikovega sina na zapuščinski obravnavi pojasnila, da naj bi bila zapustnikova mati že pokojna, z očetom pa zapustnik ni imel stikov.
6. Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči (162. člen ZD). Sodišče prve stopnje prej navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.
7. Dejansko stanje je torej v postopku na prvi stopnji ostalo nepopolno ugotovljeno, kar predstavlja oviro za materialnopravni preizkus izpodbijanega sklepa, ki ga mora sodišče druge stopnje opraviti po uradni dolžnosti. Pritožbi je zato ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 163. členom ZD. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo v novem postopku odpraviti naštete pomanjkljivosti in nato znova odločiti o dedovanju zapustnikovega premoženja.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 31.05.2017