VSL sodba II Cp 2766/2016

Jedro

Višina urne postavke ni vprašanje (pravilne uporabe) materialnega prava, ampak dejanskega stanja (gre namreč za dejansko okoliščino).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v drugi alineji točke II/1 izreka znesek 4.056,00 EUR nadomesti z zneskom 7.704,00 EUR, v tretji alineji točke II/1 izreka se znesek 2.394,00 EUR nadomesti z zneskom 3.591,00 EUR, v točkah II/2 in II/3 izreka se znesek 180,00 EUR povsod nadomesti z zneskom 270,00 EUR, v drugi alineji točke III izreka se znesek 10.168,00 EUR nadomesti z zneskom 6.520,00 EUR, v tretji alineji točke III izreka pa se znesek 2.394,00 EUR nadomesti z zneskom 1.197,00 EUR; v preostalem se pritožba zavrne, sodba sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Toženka je dolžna tožnici v 15-ih dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 679,5 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 9.6.2016:

- odločilo, da je dolžna toženka tožnici v 15-ih dneh od izdaje sodbe plačati odškodnino za nematerialno škodo v višini 18.581,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.2014 dalje, odškodnino za materialno škodo zaradi stroškov tuje pomoči in nege v višini 4.056,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.2014 dalje, odškodnino za materialno škodo zaradi stroškov tuje pomoči in nege v višini 2.394,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.5.2015 dalje in obresti od plačanega nespornega dela škode v višini 172,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.5.2014 (vse točka II/1 izreka),

- odločilo, da je dolžna toženka tožnici mesečno plačevati rento v višini 180,00 EUR od 10. dne v mesecu za posamezni tekoči mesec do konca življenja od izdaje sodbe dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila (točka II/2 izreka),

- odločilo, da je dolžna toženka tožnici plačati znesek že zapadlih rent, in sicer 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.6.2015 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.7.2015 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.8.2015 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.2015 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.10.2015 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.2015 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.12.2015 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.1.2016 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.2.2016 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2016 dalje, 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2016 dalje in 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.5.2016 dalje (točka II/3 izreka),

- zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za nematerialno škodo v višini 15.419,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.2.2014 dalje, na plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi stroškov tuje pomoči in nege v višini 10.168,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.2014 dalje, na plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi stroškov tuje pomoči in nege v višini 2.394,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.5.2015 dalje, na plačilo zneska 235,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.8.2011 dalje, zneska 302,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.2011 dalje, zneska 291,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.10.2011 dalje, zneska 347,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.2011 dalje, zneska 336,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.2011 dalje, zneska 347,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.1.2012 dalje, zneska 347,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.2.2012 dalje, zneska 325,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.3.2012 dalje, zneska 231,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.4.2012 dalje, zneska 346,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.2012 dalje, zneska 358,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.6.2012 dalje, zneska 346,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2012 dalje, zneska 358,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.8.2012 dalje, zneska 358,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.9.2012 dalje, zneska 346,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2012 dalje, zneska 358,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2012 dalje, zneska 346,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.12.2012 dalje, zneska 358,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.1.2013 dalje, zneska 358,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.2013 dalje, zneska 292,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.3.2013 dalje, zneska 200,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.4.2013 dalje, zneska 193,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.5.2013 dalje, zneska 200,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.6.2013 dalje, zneska 193,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2013 dalje, zneska 202,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.8.2013 dalje, zneska 202,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.9.2013 dalje, zneska 182,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2013 dalje, zneska 202,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.2013 dalje, zneska 195,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.2013 dalje, zneska 195,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.1.2014 dalje, zneska 202,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2014 dalje, zneska 176,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.3.2014 dalje, zneska 206,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.4.2014 dalje, zneska 207,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.6.2014 dalje, zneska 200,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2014 dalje, zneska 206,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.8.2014 dalje, zneska 200,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.2014 dalje, zneska 200,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.10.2014 dalje, zneska 198,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.11.2014 dalje, zneska 192,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2014 dalje, zneska 198,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.1.2015 dalje, zneska 198,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.2.2015 dalje, zneska 179,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.3.2015 dalje in zneska 192,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.4.2015 dalje.

- toženki naložilo, da tožnici v roku 15-ih dni povrne pravdne stroške v višini 1.216,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v skladu z njeno pritožbo spremeni, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (v obeh primerih s stroškovno posledico). Ne strinja se z odškodnino prisojeno zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu. Iz izpovedbe tožnice, priče P. S. in tudi iz izvedenskega mnenja je jasno, da je po poškodbi pri njej prišlo do bistvenega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče nima prav, da je pri odmeri odškodnine vzelo kot relevantno dejstvo, da je upokojenka in zaradi tega ni omejena pri opravljanju svojega poklica. Premalo je upoštevalo, kaj (četudi delna nezmožnost za funkcioniranje pred škodnim dogodkom) pomeni oškodovanki, kakšne so njene duševne bolečine zaradi tega, ker ne more sama v trgovino, kjer se je srečala z drugimi ljudmi in bila vključena v dogajanje. Vzeti samostojnost človeku, ki je v taki starosti kot tožnica, pomeni vzeti mu možnost dostojnega življenja. Sodišče bi moralo bolj ocenjevati konkretni primer in ne statistične podatke. Sodna praksa, na katero se je sodišče oprlo pri odločanju o višini odškodnine zaradi telesnih bolečin (VS001464, VS000932, VS000945, VS001357, VS000881, VS0002091), je primerljiva tudi za odločanje pri odškodnini iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar pa je sodišče ni upoštevalo. V teh primerih so bile odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prisojene v višini od 11.700,00 EUR do skoraj 19.000,00 EUR. Sodišče ni prisodilo pravične odškodnine iz naslova strahu. Sama meni, da je primarni strah, to je strah za življenje in zdravje, trajal vse do operativnega posega in ne zgolj do dve uri. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako. Intenziven sekundarni strah je trpela vse do konca zdravljenja. Primerljiva sodna praksa (sklicuje se na prej omenjene odločbe Vrhovnega sodišča) je za strah prisodila odškodnino v povprečju 2.000,00 EUR. Iz naslova nepremoženjske škode zahteva še razliko med prisojeno in zahtevano odškodnino, ki znaša 10.500,00 EUR. Sodišče je storilo absolutno kršitev, ker je višino urne postavke za tujo pomoč dosodilo mimo navedb strank. Tožnica je višino urne postavke ocenila na 6,00 EUR/ uro, čemur toženka ni nasprotovala. Toženka je tujo pomoč obračunala po postavki 6,00 EUR/uro in tožnici znesek obračunan po tej postavki tudi izplačala. Oporekala je le obsegu tuje pomoči, za katerega pa je dopustila možnost povečanja, če bo tako ugotovil izvedenec (kar je slednji tudi ugotovil). Sodišče je na podlagi izvedbe dokazov in izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je tožnica potrebovala oziroma še potrebuje tujo pomoč tudi po obdobju, ki ji ga je priznala toženka. Urna postavka med strankama ni bila sporna, zato bi moralo po njej sodišče obračunati tudi višino mesečne rente. V kakšnem smislu naj bi bile osebe, ki nudijo pomoč na domu, bolj ustrezno usposobljene in strokovne, sodišče ni pojasnilo. Če je imelo v mislih strokovno pomoč, ki je potrebna pri nepokretnih osebah, ko je potrebno menjavati infuzije in skrbeti za pravilno delovanje aparatur, sklepa napačno. Tožnica je nedvomno dokazala, da pred nesrečo ni imela naročenega kosila. Razlog za zavrnitev tega njenega zahtevka je absurden. Če bi veljala logika sodišča v tem delu, potem bi morali tudi oblačilom, ki so bila poškodovancem v škodnem dogodku uničena, obračunavati in izračunavati še amortizacijo in dejansko vrednost poškodovanih oblačil. Tožnici pred nezgodo ni bilo potrebno kupovati pripravljene hrane. V nadaljevanju pojasnjuje, kako bi si lahko, če bi lahko hrano pripravljala sama, ta strošek znižala. Po obračunu, kot ga je določilo sodišče, sodišča nekomu ne bi smela priznati celotnih stroškov za plačilo ustanove, v katero je oškodovanec nameščen po nesreči, zaradi posledic katere sam ne more skrbeti zase. Tožnica je prisiljena kupovati pripravljeno hrano in je oropana možnosti samostojne priprave in razširjanja kuharskih sposobnosti. Zahteva priznanje celotne premoženjske škode, ki znaša dodatno še 20.836,99 EUR, ter 320,00 EUR mesečne rente (19.200,00 EUR za pet let).

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode, ki jo je zaradi dogodka utrpela tožnica, prisodilo primeren znesek odškodnine (s katero bo kot zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ(2)), svojo odločitev pa je tudi konkretno (jasno) in hkrati prepričljivo obrazložilo. Ustreznost je podana tako z vidika odškodnine prisojene za posamezne oblike (konkretno iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) nepremoženjske škode kakor tudi glede na celoten obseg utrpljene nepremoženjske škode določen skupen znesek odškodnine. Pritožbeni očitki o napačno odmerjeni odškodnini so bodisi presplošni (neupoštevni) bodisi neizkazani.

6. Pritožbeno navajanje, da naj bi tožnica (upoštevaje njeno izpovedbo, izpovedbo priče P. S. in izvedensko mnenje) zaradi poškodbe utrpela bistveno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, je presplošno. Bistvene so konkretne posledice, ki pa jih je sodišče prve stopnje (upoštevaje tudi ugotovitve v postopku angažiranega izvedenca medicinske stroke prof. dr. M. C.) ni zgolj natančno (obrazloženo) opredelilo, ampak tudi ustrezno ovrednotilo. Pri tem je kot eno od okoliščin, ki so za prisojo takšne odškodnine relevantne,(3) povsem upravičeno izpostavilo, da je tožnica upokojenka, zaradi česar pri opravljanju poklica (oziroma službenih obveznosti) ni omejena. Navajanje,(4) da naj bi duševne bolečine trpela, ker ne more sama v trgovino, kjer se je srečala z drugimi ljudmi in bila vključena v dogajanje, je ne le presplošno(5) (in neizkazano), ampak(6) tudi sicer predstavlja (nedopustno) pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP(7)). Ker sodišče prve stopnje svojo oceno gradi prvenstveno na (ugotovljenih) omejitvah (posledicah), ki jih je zaradi dogodka (konkretno) utrpela tožnica (glej 14. in 15. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), je pritožbeni očitek, da bi moralo bolj ocenjevati njen primer in ne statistične podatke, neutemeljen.

7. Presplošno (in zato neupoštevno) je nadalje navajanje, da naj bi bila sodna praksa (odločbe), na katero se je sodišče prve stopnje sklicevalo pri določanju odškodnine iz naslova utrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, primerljiva (relevantna) tudi za odločanje pri odškodnini iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (a naj je sodišče prve stopnje v tem oziru ne bi upoštevalo). Okoliščina, da primerljivost obstaja glede same poškodbe, za sklicevanje na višino odškodnine, ki je bila za posamezno obliko nepremoženjske škode v določenem primeru prisojena, ni dovolj. Za upravičenost takšnega sklicevanja je enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda (oziroma njen obseg/intenzivnost) kot tudi druge okoliščine, ki so za oceno primernosti odškodnine pomembne,(8) so bile v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljene. V tem oziru (torej glede primerljivosti intenzivnosti/obsega nepremoženjske škode in ostalih za prisojo relevantnih okoliščin, ugotovljenih v obravnavanem in v postopkih, na katere se judikati, ki jih omenja, nanašajo) pa pritožnica potrebnih konkretnih trditev ni podala. Te iste ugotovitve v celoti veljajo tudi za pritožbeno sklicevanje na te iste judikate v zvezi z odškodnino (prisojeno) za strah. Nobenega pomisleka v ustreznost odškodnine, ki ji jo je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru prisodilo za strah, ne vzbudi niti pojasnjevanje, kakšen (primaren in sekundaren) strah naj bi utrpela. Tudi v tem oziru je sodišče prve stopnje svoje (dejanske) zaključke ustrezno utemeljilo z vsebino v postopku izvedenih dokazov (torej rezultati dokaznega postopka(9)).

8. Utemeljeno je sodišče prve stopnje nadalje zavrnilo tožničin zahtevek na povračilo (premoženjske) škode zaradi vsakodnevnega stroška dobave kosila. Pri tem je pravilno izhajalo iz stališča, da je dolžna toženka tožnici povrniti samo tisto škodo, ki je posledica škodnega dogodka (in nič več). Ker je imela tožnica vsakodneven strošek s hrano že pred škodnim dogodkom (in bi ga imela tudi, če do njega ne bi prišlo), je lahko upravičena samo do povrnitve (zaradi dogodka nastalega) povišanja le-tega (oziroma povečanja izdatkov). V tem oziru je toženka (konkretno) ugovarjala že v odgovoru na tožbo. Tožnica je na to odgovorila (zgolj) z navajanjem,(10) da naj bi sama kuhala (ter da ni imela naročene hrane na dom), kar pa (kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje) seveda ne pomeni, da z nabavo hrane oziroma njeno pripravo stroškov ni imela oziroma da jih ne bi imela (tudi), v kolikor škodnega dogodka ne bi bilo.(11) Ker bi torej imela določene dnevne stroške v tem oziru v vsakem primeru,(12) je navajanje, da ji pred nezgodo pripravljene hrane ni bilo potrebno kupovati (oziroma da ni imela naročenega kosila), nebistveno, omenjanje, da naj bi bila iz tega razloga oropana možnosti samostojne priprave in razširjanja kuharskih sposobnosti, pa nejasno in novo (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Upravičeni pa so pritožbeni očitki v zvezi z višino urne postavke, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi odškodnine zaradi potrebe po tuji pomoči (oziroma renti). Višina urne postavke ni vprašanje (pravilne uporabe) materialnega prava, ampak dejanskega stanja (gre namreč za dejansko okoliščino). Ne samo, da toženka (kot upravičeno navaja pritožba) v tem postopku primernosti višine omenjene postavke, kot jo je opredelila tožnica (to je 6,00 EUR/uro), ni ustrezno (to je konkretno) oporekala,(13) ampak naj bi znesek, ki ga je tožnici iz tega naslova priznala, celo sama po takšni postavki obračunala.(14) Z ozirom na to je bilo potrebno pritožbi (delno) ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje (ob upoštevanju urne postavke 6,00 EUR/uro), kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe, ustrezno (delno) spremeniti (358. člen ZPP). Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno v preostalem pritožbo zavrniti, sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP). To velja tudi glede stroškovne odločitve (IV. točka izreka). Navkljub dejstvu, da je v posledici pritožbe prisojeni znesek višji, je ocena sodišča prve stopnje o polovičnem uspehu pravdnih strank v postopku na prvi stopnji še vedno ustrezna.

10. Tožnica, ki je sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala skupno glede zneska 31.336,99 EUR, je v tem oziru uspela približno 36%. Slednji so pritožbeni stroški nastali iz naslova nagrade za (pritožbeni) postopek v višini (541,00 EUR x 1,6) 865,6 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT(15)), iz naslova pavšalnega zneska za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), kar ob upoštevanju 22% DDV in za pritožbo plačano sodno takso v višini 807,00 EUR skupaj znaša 1.887,43 EUR. Upoštevaje njen 36% pritožbeni uspeh ji je dolžna toženka iz naslova pritožbenih stroškov povrniti znesek 679,5 EUR (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------

...

Op. št. (2): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (3): Saj gre za ugotavljanje življenjskih področij (od katerih je poklicno eno od najpomembnejših), ki jih omejitve (posledice poškodbe) prizadenejo.

Op. št. (4): Na katerega se opira (pritožbeni) očitek, da je sodišče prve stopnje to premalo upoštevalo.

Op. št. (5): Kar enako velja za pojasnjevanje, o tem kaj pomeni vzeti samostojnost človeku, ki je v taki starosti.

Op. št. (6): Glede zatrjevanega srečavanja z drugimi ljudmi v trgovini in vključenosti v dogajanje.

Op. št. (7): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami

Op. št. (8): Npr. poklic, starost, spol….

Op. št. (9): V tem okviru pa tudi z ugotovitvami v postopku angažiranega izvedenca.

Op. št. (10): Glej trditve podane na sedmi strani pripravljalne vloge z dne 22.5.2015.

Op. št. (11): Česa takega v pritožbi tudi ne trdi, ampak zgolj (na splošno) pojasnjuje, kako bi si ta strošek znižala. S tem pa pravzaprav potrjuje pravilnost naziranja sodišča prve stopnje.

Op. št. (12): Ki pa jih navkljub toženkinemu ugovoru ni opredelila (konkretizirala).

Op. št. (13): Oporekala je zgolj (kot prav tako utemeljeno izpostavlja pritožba) obsegu tuje pomoči, ki naj bi jo tožnica potrebovala (glede samega potrebnega obsega te pomoči je sodišče prve stopnje podalo jasne in prepričljive razloge).

Op. št. (14): Glej njene v odgovoru na tožbo podane navedbe.

Op. št. (15): Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, s kasnejšimi spremembami), ki ga je potrebno v konkretnem primeru uporabiti v skladu z 20. členom Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015).

Datum zadnje spremembe:

24.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 267/2022
• VSL sodba II Cp 3872/2011
• VSL sodba II Cp 4945/2010