VSL sklep II Cp 582/2016

Jedro

Z zaključkom obravnave v odsotnosti toženca (iz upravičenega razloga) je bilo tožencu onemogočeno, da bi na (prvem) naroku za glavno obravnavo ponudil svoje trditve in dokaze (sodišče bi toženca, če bi na prvi narok za glavno obravnavo pristopil, v okviru materialnoprocesnega vodstva – 285. člen ZPP, moralo na to izrecno opozoriti), odločitev sodbe pa temelji na ugotovitvi, da toženec navedb tožeče stranke ni prerekal. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršena je bila toženčeva ustavna pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 106585/2014 z dne 1. 9. 2014 v I. in III. točki izreka, na podlagi katerega je toženec dolžan plačati tožeči stranki po poroštvu za pogodbo o kreditu št. 02 zakonske zamudne obresti v znesku 27,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroške v znesku 60,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, po poroštvu za pogodbo o kreditu št. 03 pa glavnico v znesku 25.797,15 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, redne obresti v znesku 1.048,22 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, zakonske zamudne obresti v znesku 474,97 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroške v znesku 75,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 729,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče je ravnalo nepravilno, ker ni upoštevalo opravičila toženca z glavne obravnave. Kot laik je obrazložil zdravstvene težave in priložil medicinsko dokumentacijo. Za morebitno (plačljivo) zdravniško spričevalo, ki bi ga po stališču sodbe moral predložiti, niti ne bi imel denarja. Sicer pa je sodišče razpolagalo z vedenjem o njegovem splošnem zdravstvenem stanju, saj je v predlogu za taksno oprostitev navedel, da je invalid zaradi možganske kapi. Nepravilno je razlogovanje sodbe, da njegovo zaslišanje ni potrebno. Sodišče mu ni dalo možnosti sodelovanja v postopku in je kršilo njegovo ustavno pravico do poštenega sojenja. Ne drži, da ugovora ni konkretiziral. Pričakoval je, da bo na sodišču na obravnavi "neposredno razložil svoj pogled na sporno razmerje." Kot pravni laik ne razume terminologije iz sodbe. Odločitev je nepravilna v procesnem in materialnopravnem smislu, zato predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo 10. 7. 2015 (pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo) opravilo in zaključilo v odsotnosti toženca, ker je ocenilo, da za preložitev obravnave (iz zdravstvenih razlogov), ki jo je predlagal toženec, niso podani pogoji iz 115. člena ZPP.

6. Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok, če stranka nanj ne pride zaradi zdravstvenih razlogov, preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora predložiti zdravniško spričevalo, izdano na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.(1) Pogoja za preložitev naroka sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv, dokazno podprt razlog za izostanek.

7. Po podatkih spisa je toženec vlogo, poimenovano: "opravičilo" (v nadaljevanju: opravičilo), poslal priporočeno sodišču 8. 7. 2015 (dva dni pred glavno obravnavo). V njem je navajal, da "opravičuje svoj izostanek zaslišanja dne 10. 7. 2015. ob 11. uri, saj se zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti sojenja in predlaga, naj sodišče narok preloži". V dokaz je priložil medicinsko dokumentacijo - popis bolezni Splošne bolnišnice P. z dne 30. 6. 2015 (v nadaljevanju: popis bolezni). V opravičilu pojasni, zakaj ni sposoben za pot v Ljubljano in ne more sodelovati v postopku. Navaja, "da je bil 6. 6. 2015 (pravilno: 6. 7. 2016)(2) operiran, da so mu odstranili fibrom s čela, rano zašili (ima deset šivov), rana ga boli, znojenje pa mu povzroča dodatne nevšečnosti, ima pa tudi vsakodnevne preveze rane".

8. Sodba zavzame stališče, da toženec "izostanka z zaslišanja" ni izkazal v skladu z zakonskimi določbami, ker ni predložil zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in da je toženec navajal le razloge za izostanek zaslišanja, ki v konkretnem primeru za odločitev niti ni relevanten(3).

9. Pritožbeno sodišče soglaša s sodbo, da bi toženec upravičen razlog za izostanek z naroka (v opravičilu namreč toženec ni podal le sporočila za izostanek z zaslišanja) moral izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom, vendar ocenjuje, da bi konkretne okoliščine primera narekovale preložitev (prvič) razpisanega prvega naroka za glavno obravnavo. Toženca v postopku ni zastopal odvetnik (je laična stranka), njegovo opravičilo, s predlogom za preložitev obravnave je sodišče prejelo pred narokom. V njem pojasnjene okoliščine, potrjene z zdravniškim izvidom - popis bolezni, nudijo zadostno podlago za presojo o opravičljivosti toženčevega izostanka. Iz popisa bolezni je razvidno, da je bil tožnik po pregledu 30. 6. 2015 naročen na operativni poseg 6. 7. 2015 zaradi odstranitve fibroma na čelu. Življenjsko prepričljiva je zato toženčeva razlaga v opravičilu, zakaj, komaj nekaj dni po operativnem posegu (v soparnem vremenu, ki povzroča znojenje), ni bil sposoben za pot v Ljubljano (toženec ne stanuje na območju Ljubljane, temveč v M.).

10. Z zaključkom obravnave v odsotnosti toženca (iz upravičenega razloga) je bilo tožencu onemogočeno, da bi, kot navaja v pritožbi, na naroku ponudil svoje trditve in dokaze (sodišče bi toženca, če bi na prvi narok za glavno obravnavo pristopil, v okviru materialnoprocesnega vodstva – 285. člen ZPP, moralo na to izrecno opozoriti), odločitev sodbe (25. točka obrazložitve) pa temelji na ugotovitvi, da toženec navedb tožeče stranke ni prerekal. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tožencu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem), kršena pa je bila tudi njegova ustavna pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave).

11. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče kršilo tudi načelo pomoči prava neuki stranki, kot smiselno uveljavlja pritožba. Po določbi 12. člena ZPP sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi tudi opozorilo stranki, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo(4). Tak obrazec(5) izkazuje, da je bolezen stranke nenadna in nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, kar kot opravičljiv razlog predvideva 115. člen ZPP. Sodišče toženca, po prejemu njegovega opravičila, ni poučilo, da je dolžan izkazati, da je bila njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva ter mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Okoliščin, ki jih kot razlog za nemožnost prihoda v Ljubljano (toženec stanuje v M.) in priloženega popisa bolezni pa sodba ne upošteva(6). Pomoč prava neuki stranki bi bila v konkretnem primeru (izostanek toženca s poravnalnega in prvega naroka za glavno obravnavo(7), toženec je utrpel možgansko kap)(8) vsekakor potrebna.

12. Ugotovljena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče, glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, narekuje ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 154. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj (ponovno) opravi prvi narok za glavno obravnavo in po izvedbi dokazov o zahtevku (ponovno) odloči.

13. Ob robu naj pritožbeno sodišče tožencu, ki se sklicuje na socialno stisko in je potreben strokovne pomoči, pojasni, da lahko zaprosi za dodelitev odvetnika v okviru brezplačne pravne pomoči.

-------------

Op. št. (1): Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (v nadaljevanju: Pravilnik) - Ur. l. RS, št. 118/2008.

Op. št. (2): Iz popisa bolezni je razvidno, da je bil na operativni poseg naročen 6. 7. 2015.

Op. št. (3): Sodba odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka temelji na ugotovitvi, da toženec na pripravljalno vlogo tožeče stranke 13. 1. 2015 ni odgovoril (trditev tožeče stranke ni prerekal) in se zato na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP šteje, da jih priznava (23. in 24. točka obrazložitve).

Op. št. (4): Tako VSL sklep II Cp 925/2013 z dne 24. 5. 2013.

Op. št. (5): Izdan v skladu s Pravilnikom.

Op. št. (6): Sodba neopravičljivost izostanka temelji le na nepredložitvi zdravniškega potrdila, izdanega na obrazcu predpisanim z drugim odstavkom 115. člena ZPP.

Op. št. (7): V skladu z 286. členom ZPP lahko stranka le še na prvem naroku ponudi trditve in dokaze, kasneje pa le, če izkaže, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti.

Op. št. (8): O tem je bilo sodišče obveščeno z dopisom 7. 10. 2014 (list. št. 20 spisa), s katerim je toženec prosil za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev iz zdravstvenih razlogov, ker je utrpel možgansko kap in je zaradi rehabilitacije odsoten od doma.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2289/2015
• Sklep II DoR 80/2008
• VSL sklep I Cp 1575/2015