zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VSL0073633

Odločba:VSL sodba I Cpg 1078/2015
 ECLI:
Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
Datum seje senata:02.09.2015
Senat:Magda Teppey (preds.), dr. Marko Brus (poroč.), Tadeja Zima Jenull
Področje:PRAVO DRUŽB
Institut:družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Zveza:ZGD-1 člen 509, 509/2, 510, 510/2, 516, 516/1.
JEDRO:
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.

Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.

IZREK:
I. Pritožbi zoper točko II izreka prvostopenjske sodbe, kolikor se nanaša na sklep številka 3, se ugodi in se prvostopenjska sodba spremeni tako, da se sklep skupščine tožene stranke družbe B., d.o.o., sprejet na skupščini dne 21. 8. 2012 in naveden v notarskem zapisniku opr. št. SV 450/2012 z dne 21. 8. 2012 notarke A.A. iz Kamnika, ki se glasi:

„Namestnica direktorja B.B. se iz krivdnega razloga razreši s položaja namestnice direktorja.“

razveljavi.

II. Pritožba zoper točko I izreka in zoper preostanek izreka točke II izreka (glede sklepov št. 1, 2 in 4 do 7) prvostopenjske sodbe se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Pritožbi zoper točko III izreka prvostopenjske sodbe se ugodi in se prvostopenjska sodba spremeni tako, da se sedaj glasi:

„Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.“

IV. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

OBRAZLOŽITEV:
1. Spor se je vodil glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine tožene stranke.

2. Tožeča stranka je imetnica poslovnega deleža v toženi stranki v višini 39,79 % osnovnega kapitala. Tožena stranka ima pravno obliko d. o. o. Tožena stranka je opravila skupščino dne 22. 8. 2012 in ne 21. 8. 2012. To je razvidno iz uradnega popravka (z dne 6. 3. 2013) notarskega zapisnika. Skupščina tožene stranke je sprejela 7 sklepov. S sklepom:
št. 1 je bil imenovan predsednik skupščine,
št. 2 je bila za poslovodjo (direktorja) tožene stranke postavljen C.C.,
št. 3 je bila odpoklicana namestnica direktorja B.B.,
št. 4 je bilo ugotovljeno, da ne obstaja pravni temelj za obračunavanje in izplačevanje nadur za namestnico direktorja in da se vse obračunane nadure izbrišejo iz bilance družbe,
št. 5 je bila določena plača tožeče stranka po pogodbi o zaposlitvi, in sicer naj bi znašala 4.400,00 EUR bruto;
št. 6 je bilo ugotovljeno, da računovodja tožene stranke še ni bil zamenjan in da bo odslej računovodja tožene stranke T. d. o. o. in
št. 7 je bil zadolžen poslovodja tožene stranke za pripravo Pogodbe o sodelovanju z dr. E.E.

3. Sklepi so bili sprejeti z večino v višini 60,21 % vsega kapitala.

4. Direktor in namestnica direktorja sta bila postavljena z družbeno pogodbo. 2. 2. 2010 je direktor tožene stranke umrl.

5. Ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija.

6. Tožeča stranka je uveljavljala neveljavnost vseh 7 sklepov. Z glavnim zahtevkom je uveljavljala ničnost zahtevkov, s pomožnim (eventualnim) zahtevkom pa je sklepe izpodbijala.

7. Prvostopenjsko sodišče je vse zahtevke zavrnilo. Obrazložilo je, da sklepi niso nični po 295., 296. ali 297. členu ZGD-1 v povezavi s 522. členom ZGD-1. Prav tako naj ne bi bila kršen 511. člen ZGD-1 v povezavi s 522. členom ZGD-1.

8. Kolikor se obrazložitev prvostopenjske sodbe nanaša na izpodbijanje sklepov, pa je prvostopenjsko sodišče najprej ugotovilo, da je tožeča stranka navajala le razloge za izpodbojnost skupščinskih sklepov št. 2 in 3. Glede ostalih sklepov je ugotovilo, da so bili sprejeti na pravilno sklicani skupščini in sprejeti z navadno večino (507. člen ZGD-1 v povezavi s 2. odstavkom 510. člena ZGD-1).

9. Kolikor pa se je sodba nanašala na sklepa št. 2 in 3, je prvostopenjsko sodišče odločilo enako, kot glede sklepov št. 1, 4, 5, 6 in 7, da so torej bili sprejeti z zadostno večino (507. člen ZGD-1 v povezavi s 2. odstavkom 510. člena ZGD-1). Pri tem se je prvostopenjsko sodišče oprlo na pravno mnenje iz odločbe VS RS, opr. št. III Ips 58/2014.

10. Pritožba je izrazila svoje materialnopravno mnenje, da bi bilo potrebno za sprejetje novega direktorja zbrati tričetrtinsko večino glasov. Takšno stališče naj bi bilo v slovenski sodni praksi nesporno. Kolikor pa se je pritožba nanašala na namestnico direktorja, pa je prav tako očitala, da sklep ni bil sprejet z zadostno večino glasov. Sodba pa naj bi bila neobrazložena glede tega, zakaj je bil sklep kljub temu veljavno sprejet.

11. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru opozarja na zelo omejene pritožbene navedbe. Navaja tudi, da naj bi bile tudi navedbe s strani tožeče stranke dane prepozno, kolikor se nanašajo na podredni zahtevek. Na to naj bi tožena stranka opozorila že v vlogi z dne 5. 2. 2014 (l. št. 41, hrbtna stran).

12. Pritožba je delno utemeljena in ji pritožbeno sodišče delno ugodilo, prvostopenjsko sodbo pa spremenilo na temelju 5. črtice 358. člena ZPP. Sprememba se nanaša izpodbijanje sklepa št. 3 in na stroške postopka. V preostanku je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo (353. člen ZPP).

Razlogi

I. NIČNOST SKUPŠČINSKIH SKLEPOV IN IZPODBOJNOST SKLEPOV ZARADI NEPRAVILNEGA SKLICA

13. Pritožba ne navaja nobenega pritožbenega razloga, ki bi se nanašal na ničnost sklepov. Sodišče je zato opravilo le preizkus po uradni dolžnosti. Izid tega preizkusa je, da je odločitev prvostopenjskega sodišča sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov.

14. Za uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine d.o.o. se smiselno uporabljajo določbe o ničnosti sklepov skupščine delniške družbe (522. člen ZGD-1).

15. Prvostopenjsko sodišče je preizkusilo, ali bi nemara ne mogel biti ničen sklic skupščine tožene stranke. Preizkušalo je, ali niso bile pri sklicu kršene določbe o sklicu skupščine delniške družbe (295. do 297. člen ZGD-1) in je zahtevek na ugotovitev ničnosti zavrnilo.

16. D.o.o. je posebna vrsta pravne osebe, z lastnimi značilnostmi in značilno notranjo strukturo. Takšna struktura je nastala zavestno in je v mnogih ozirih bolj podobna osebnim družbam. Celotna pravna ureditev d.o.o. je krajša od tiste za d.d. in preprostejša, predvsem pa drugačna. Zaradi tega so smiselni (analogni) uporabi določb postavljene dokaj ozke meje.

17. Ureditev sklica skupščine delniške družbe je bistveno drugačna kot je sklic skupščine d.o.o. ZGD-1 ter zgolj zahteva, da se pri sklicu upošteva 509. člen ZGD-1. To pa pomeni, da velja glede sklica skupščine d.o.o. bistveno manjši in tudi drugačen formalizem kot pri sklicu skupščine d.d. Tako npr. je treba sklicati skupščino d.d. 30 dni pred dnevom sestanka (oprave) skupščine, skupščino d.o.o. pa 25 dni (prim. 1. odstavek 297. člena in 1. odstavek 509. člena ZGD-1). Že zato in iz povsem načelnih razlogov ni mogoče smiselno uporabiti 1. črtice (alinee) 390. člena ZGD-1, ki odkazuje na uporabo 296., 296 in 297. člena ZGD-1.

18. Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam 2. odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. 2. odstavek 509. člena ne določa, da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa. Vendar pa je zahtevek na neveljavnost sklepov skupščine neutemeljen tudi, kolikor bi bil oprt na 509., 1. odstavek 395. člena in 522. člen ZGD-1. Skupščina tožene stranka je bila namreč sklicana pravilno.

19. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bila skupščina sklicana za 22. 8. 2012, pravilno po 511. členu ZGD-1 s strani dveh družbenikov s skupaj 60,21 % deležem v osnovnem kapitalu. Ugotovilo je tudi, da je tožeča stranka prejela 12. 7. 2012 napoved sklica skupščine po 511. členu ZGD-1; s prejemom je bila seznanjena s sklicem skupščine, in seznanjena je bila pravočasno. Napoved sklica skupščine je vsebovala dnevni red, kraj in čas skupščine. S tem je napoved sklica skupščine zadostila vsem predpostavkam za svojo veljavnost.

II. IZPODBOJNOST SKUPŠČINSKIH SKLEPOV IZ DRUGIH RAZLOGOV

20. Tožeča stranka ni niti navajala nobenih konkretnih razlogov, zaradi katerih bi lahko bili izpodbojni sklepi skupščine tožene stranke št. 1 in 4 do 7 zaradi morebitnih vsebinskih napak. Tožeča stranka tudi ni predložila dokazov (prvostopenjska sodba, r. št. 10). Prvostopenjsko sodišče je glede na to zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev teh sklepov (prvostopenjska sodba, r. št. 10). Pritožba ne navaja sploh nobenih razlogov zoper ta del odločitve. Izid sicer zelo omejenega preizkusa po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) je bil, da je odločitev sodišča pravilna.

21. Tožeča stranka je v tožbi kot razlog za izpodbojnost sklepov skupščine navajala zgolj napake pri sklicu skupščine. V prvi pripravljalni vlogi je uveljavljala še dodaten razlog, namreč nedoseganje potrebne večine za postavitev novega poslovodja in odpoklica namestnika direktorja (l. št. 35 in 36). To je bilo še pred prvim narokom za glavno obravnavo in torej pravočasno; odgovor na pritožbo torej neutemeljeno očita prepozno navajanje tega razloga za izpodbijanje sklepa skupščine tožene stranke.

22. Neutemeljena je tudi pritožba v delu, ki se nanaša na skupščinski sklep št. 2. Poslovodja (direktor) tožene stranke je bil resda imenovan v sami družbeni pogodbi, vendar je 2. 2. 2010 umrl. Družbena pogodba za ta primer ni predvidevala ničesar. VS RS je zadevi z opr. št. III Ips 58/2014 že odločilo, da se lahko v takšnem primeru postavi poslovodjo s sklepom skupščine. Za postavitev novega poslovodja zadošča večina oddanih glasov (2. odstavek 510. člena ZGD-1), ki pa je bila na skupščini 22. 8. 2012 nedvomno dosežena. Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodje le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v prej navedeni sodni odločbi od njega odstopilo.

23. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na skupščinski sklep št. 3. Sklep o odpoklicu tožeče stranke je namreč neveljaven (522. člen, 2. točka 1. odstavka 395. člena smiselno in 1. odstavek 516. člena ZGD-1). Za veljavnost sklepa namreč ni glasovala potrebna tričetrtinska večina vseh glasov družbenikov (1. odstavek 516. člena ZGD-1), temveč le toliko glasov, kolikor ustreza 60,21 % kapitala.

24. Namestnik direktorja je bil postavljen v sami družbeni pogodbi. Besedilo bistvenega dela 2. do 4. odstavka 12. člena družbene pogodbe je bilo takšno:
„(2) Ustanovitelja imenujeta direktorja in namestnika direktorja, ki sta odgovorna za poslovanje družbe in zastopa družbo brez omejitev.
(3) Direktor družbe je D.D. ...
(4) Namestnik direktorja družbe je B.B. …“

25. Navedek je dobeseden in vključuje tudi jezikovne napake, ki so v izvirnem besedilu; dodano je bilo le oštevilčenje odstavkov. Besedilo same družbene pogodbe ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali je pri takšnem besedilu šlo za prvi skupščinski sklep, ali za z družbeno pogodbo dogovorjeno posebno pravico D.D. in B.B. V prvem primeru bi bilo za postavitev novega namestnika direktorja dovolj navadna večina, v drugem pa tričetrtinska večina glasov. Odločba VS RS (opr. št. III Ips 58/2014) se je nanašala na družbeno pogodbo z natančno takšnim besedilom, kot ga ima besedilo v tej družbeni pogodbi (glej r. št. 10 navedene odločbe VS RS). VS RS je namreč odločalo o isti družbeni pogodbi (le o drugem pravnem vprašanju), kot je razvidno iz dvojnika odločbe, ki ga je predložila tožena stranka (priloga B8). Očitno je VS RS pri takšnem besedilu menilo, da je bil zastopnik imenovan z družbeno pogodbo in da ne gre za prvi skupščinski sklep. Ker si je 3. odstavek 12. člena družbene pogodbe VS RS razložilo tako, potem ni prav nobenega razloga, da bi si jezikovno v bistvenem delu enak 4. odstavek Višje sodišče v Ljubljani razlagalo kako drugače. Gre torej za posebno pravico, ki si jo je izgovorila tožeča stranka z družbeno pogodbo. Za spremembo družbene pogodbe pa je potrebna tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov (1. odstavek 516. člena ZGD-1). Takšna večina pa ni bila dosežena, kot je že bilo obrazloženo.

26. Neutemeljen pa je očitek pritožbe, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo svoje odločitve glede izpodbojnosti sklepa o odpoklicu namestnika direktorja tožene stranke. Prvostopenjsko sodišče je videlo popolno enakost v položaju direktorja in namestnika direktorja, in je zato temeljito obrazložilo le svojo odločitev glede sklepa o postavitvi novega poslovodja. Obrazložitev glede namestnika direktorja je bila zato bistveno krajša, ni pa bila izpuščena (prvostopenjska sodba, r. št. 10 do 13, zlasti še r. št. 11 in 13).

III. STROŠKI POSTOPKA

27. Pri odločanju o stroških postopka mora sodišče postopka v vsakem primeru upoštevati uspešnost stranke, v primeru delnega uspeha pa lahko upošteva tudi še druge okoliščine (2. odstavek 154. člena ZPP).

28. Pritožbeno sodišče je moralo upoštevati vse okoliščine že zato, ker je tožeča stranka le deloma uspela s svojimi zahtevki na izpodbijanje sklepov; navedla je tudi le eno samo vrednost spornega predmeta za vse sklepe. Ti pa so po svoji vsebini zelo različni. Nekateri se nanašajo tudi na morebitne denarne zahtevke, drugi ne.

29. Tožeča stranka je povsem propadla s svojim glavnim zahtevkom, s podrejenim zahtevkom pa je uspela le glede 1 sklepa od 7 sklepov.

30. Pri vseh sprejetih sklepih je očitno želela doseči, da bi bila le 2 sklepa neveljavna. Pri tem je tako z glavnim kot tudi podrejenim zahtevkom stremela po dosegi enakega cilja – namreč k dosegi, da bi bila sklepa št. 2 in 3 neveljavna. Tožena stranka se je morala upirati le v tem delu. Uspeh tožeče stranke je bil torej, glede na to, za kaj si je zares prizadevala, znaten, vendarle v denarju neocenljiv. Enako velja za uspeh tožene stranke. Glede na to je pritožbeno sodišče odločilo, da mora vsaka stranka nositi svoje stroške prvo- in drugostopenjskega postopka. Stroškovno breme tožeče stranke bo pri tem nekaj večje od bremena tožene stranke, saj bo morala tožeča stranka nositi tudi stroške sodnih taks.

Svojo pravico izvršuj tako, da ne prizadeneš tuje. Gaj.
Ita utere tuo ut alienum non laedas.