<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cpg 1718/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CPG.1718.2013
Evidenčna številka:VSL0081321
Datum odločbe:11.08.2014
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - izvedba naroka za glavno obravnavo - dokazovanje prejema pošiljke - dokazna sredstva

Jedro

Potrdilo o oddaji priporočene pošiljke ni edini dokaz, s katerim je mogoče dokazovati prejem pošiljke, saj za dokazovanje slednjega ne veljajo nobena dokazna pravila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 187658/2011 z dne 8. 12. 2011 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi navaja, da na podlagi 347. člena ZPP zahteva ustno obravnavo, na kateri naj se ugotovijo dejstva, ki jih je tožena stranka zatrjevala, pa jih sodišče ni ugotavljalo. Predlaga, da sodišče zasliši direktorja tožene stranke (P. M.), ki bo potrdil navedbe o odstranitvi strežnika in odpošiljanja prve zahteve za prekinitev pogodbenega razmerja. V kolikor tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami meri na to, da bi že sodišče prve stopnje moralo izvesti narok za glavno obravnavo (10. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je treba pripomniti, da v sporu majhne vrednosti veljajo določene posebnosti, saj lahko sodišče izda sodbo brez naroka za glavno obravnavo, če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v vlogah, navedenih v 452. členu ZPP, ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da bi narok zahtevala, višje sodišče pa tudi soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi listinskih dokazov. Prav tako je tožena stranka šele v pritožbi prvič predlagala zaslišanje direktorja P. M., zato njenega predloga ni mogoče upoštevati (prim. 453. člen ZPP).

7. Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar pomeni, da pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog (prim. prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je že ugotovilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi Pogodbo o izvajanju telekomunikacijskih storitev št. 0054-K-08 z dne 13. 8. 2008 (v nadaljevanju: pogodba) odpovedala s koncem novembra 2010, kot je zatrjevala, ampak šele 29. 6. 2011, ko je tožeča stranka prejela odpoved z dne 21. 6. 2011 (priloga A 12 spisa). To je ugotovitev dejanske narave. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je bil dopis z dne 29. 11. 2010 (priloga B 1 spisa) poslan tožeči stranki z namenom, da se skladno z določbo drugega odstavka 3. člena pogodbe prekine pogodbeno razmerje.

8. Pripomniti je, da sodišče prve stopnje drugega odstavka 3. člena pogodbe ni tolmačilo na način, da bi morala tožena stranka odpoved pogodbe poslati s priporočeno pošiljko, kot navaja tožena stranka v pritožbi. Navedlo je namreč, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožeča stranka odpoved pogodbe prejela v novembru 2011. Odpoved bi lahko bila poslana bodisi z navadno bodisi s priporočeno pošto.

9. Res je, kar tožena stranka trdi v pritožbi, da pošta daje potrdila o oddaji zgolj za priporočene pošiljke, za navadne pa ne, vendar to ne pomeni, da tožena stranka dejstva, da je bila pošiljka poslana z navadno pošto, ne more dokazati. Če tožeča stranka zatrjuje, da odpovedi v novembru 2010 ni prejela, je dokazno breme na toženi stranki. Pripomniti je tudi, da potrdilo o oddaji priporočene pošiljke ni edini dokaz, s katerim je mogoče dokazovati prejem pošiljke, saj za dokazovanje slednjega ne veljajo nobena dokazna pravila. Tožena stranka bi lahko predlagala tudi zaslišanje prič, lahko bi predložila kakšen listinski dokaz, iz katerega bi izhajalo, da je tožeča stranka odpoved pogodbe prejela v novembru 2010 (npr. odgovor tožeče stranke na ta dopis). Zato so pritožbene navedbe tožene stranke, da tega dejstva ne more dokazati, neutemeljene. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da prejemna štampiljka na odpovedi pogodbe z dne 21. 6. 2011 (priloga A 12 spisa) ne bi smela vplivati na rezultat dokazovanja, češ da bi lahko tudi tožena stranka na odpoved pogodbe z dne 29. 11. 2010 brez problema dala žig „odposlano“. Ker tožena stranka odpovedi pogodbe ni poslala priporočeno po pošti, je breme njenega dokazovanja, da je tožeča stranka pošiljko tudi prejela in ne le, da jo je tožena stranka odposlala.

10. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba veljavna vse do junija 2011, tožena stranka zaradi omejenosti preizkusa na pritožbeni stopnji v sporu majhne vrednosti ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka po fizični odstranitvi strežnika iz gostovanja in poslani zahtevi za prekinitev pogodbe ni imela več podlage za izstavljanje računov in ni več koristila storitev tožeče stranke. Pripomniti je, da četudi storitev ni koristila, jih je tožeča stranka toženi stranki zagotavljala.

11. Višje sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, da pomeni zahteva tožene stranke, da želi odstraniti svoj strežnik iz gostovanja, obenem tudi pisno zahtevo za prekinitev pogodbenega razmerja, saj tožena stranka teh trditev ni navedla v vlogah iz 452. člena ZPP. Stranka lahko namreč navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi pa odgovarja na doslej podane navedbe nasprotne stranke (451. in 452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v kakšnih drugih vlogah od navedenih, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Zaradi enakih razlogov višje sodišče ne more upoštevati navedb v zvezi s podpisom prevzemnega lista za strežnik.

12. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 452, 452/2, 453, 453/1, 454, 454/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.04.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc3NzE2