VSK Sklep I Ip 75/2020

Jedro

V izvršilnem postopku je že na konceptualni ravni načelo kontradiktornosti do določenem mere omejeno, saj upnik izterjuje terjatev, za katero že ima izvršilni naslov. ZIZ tudi ne predpisuje obveznega vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo - glede na vsebino ugovora in vsebino upnikovega odgovora na ta odgovor - dalo dolžniku možnost izjave v zvezi s to vlogo. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev njenih pravicah in obveznostih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v delu 1. točke izreka, kjer je bil ugovor dolžnika zavrnjen, ter v 2., 3. in 4. točki izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika in za znesek 3.712,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2018 dalje do plačila, razveljavilo sklep o izvršbi ter predlog upnice za izvršbo zavrnilo. V preostalem je ugovor zavrnilo (1. točka izreka). Zavrnilo je še predlog dolžnika za omejitev izvršbe z drugim sredstvom izvršbe (2. točka izreka) in predlog za dovolitev izvršbe z drugim sredstvom oziroma predmetom izvršbe (3. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upnici 629,57 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

2. Zoper ta sklep (po vsebini gre za pritožbo zoper zavrnilni in stroškovni del) se pritožuje dolžnik. Navaja, da ni prejel upničinega odgovora na ugovor. Z vsebino tega odgovora se je seznanil šele ob prejemu izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo naroka, na katerem bi zaslišalo dolžnika. S tem je kršilo njegovo pravico do izjave v postopku. Ne držijo navedbe upnice v odgovoru na ugovor, da dolžnik ni v skladu z dogovorom odplačeval svoj dolg v tej izvršilni zadevi. V zvezi s tem prilaga bančna potrdila v skupni višini 7.050,00 EUR. Upnica o teh plačilih ni obvestila sodišče, niti ni predlagala utesnitve izvršbe. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) bi moral odločiti o odjavi dolžnika iz zavarovanja, prav tako pa mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) izvesti odjavo dolžnika po uradni dolžnosti ter o tem obvestiti upnico – Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Ta bi morala odpisati dolžnikove obveznosti iz določenih časovnih obdobij. Jasno je torej, da so terjatve upnice neresnične in obračunane na zmotnih pravnih podlagah. Ponavlja tudi svoje navedbe iz podanega ugovora zoper sklep o izvršbi in navedbe iz ugovora zoper sklep o zavarovanju v zadevi Z 8/2018. Dodaja, da ZPIZ še ni odločil o "pomembnem predhodnem vprašanju – pravilni uporabi prava v skladu z uredbo EU, ki preprečuje dvojno plačevanje prispevkov".

3. Upnica je na pritožbo dolžnika odgovorila. Njegovim navedbam je nasprotovala in pritrjevala odločitvi sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na podlagi seznama izvršilnih naslovov DT 4923-820/2018-1 z dne 15. 11. 2018, ki se nanaša na obračun davkov, prispevkov, akontacije dohodnine ter obresti in stroškov v skupnem znesku 80.568,69 EUR. Na podlagi dolžnikovega ugovora je sklep o izvršbi razveljavilo le za posamezne zneske zastaranih davčnih obveznosti v skupni višini 3.712,41 EUR (s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi). V preostalem je dolžnikov ugovor in njegove predloge za omejitev izvršbe (34. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) oziroma dovolitev izvršbe na druga sredstva ali na drugo nepremičnino (169. člen ZIZ) zavrnilo.

6. Dolžnik v pritožbi upravičeno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo njegovo pravico do izjave, ker mu pred izdajo sklepa o ugovoru ni vročilo v izjasnitev upničinega odgovora na ugovor. Res velja, da je v izvršilnem postopku (že na konceptualni ravni) načelo kontradiktornosti v določeni meri omejeno, saj upnik v tem postopku izterjuje terjatev, za katero že ima izvršilni naslov. ZIZ tudi ne predpisuje obveznega vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo - glede na vsebino ugovora in vsebino upnikovega odgovora na ta ugovor - dalo dolžniku možnost izjave v zvezi s to vlogo. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča¹, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev o njenih pravicah in obveznostih.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje upničin odgovor na ugovor vročilo dolžniku šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Iz tega sklepa izhaja, da je svojo odločitev (v določenem delu) oprlo tudi na navedbe in dokazne listine, ki jih je upnica podala v tej vlogi - glede ugovora zastaranja terjatev se je recimo sklicevalo na priloženi predlog za zavarovanje v zadevi Z5/2008. S tem postopanjem je dolžniku odvzelo možnost, da se izjavi o navedenih pravno relevantnih vidikih predmetne zadeve. Izpodbijana odločitev je torej obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, odločitev sodišča prve stopnje, s katero je bil ugovor dolžnika zavrnjen (del 1. točke izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi medsebojne povezanosti je razveljavilo tudi odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za omejitev oziroma dovolitev izvršbe na drugo sredstvo ali predmete izvršbe (2. in 3. točka izreka) ter odločitev o stroških (4. točka izreka). V novem postopku naj sodišče prve stopnje dolžniku omogoči, da se o navedbah upnice v njenem odgovoru na ugovor (in priloženih listinah) izjavi ter zatem o ugovoru in podanih predlogih ponovno odloči.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010.

Datum zadnje spremembe:

11.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 288/2014
• VSC Sklep II Ip 166/2021
• VSC Sklep II Ip 302/2020