VSK Sklep Cpg 11/2019

Jedro

Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v položaju do upnika, s čimer dolžnik postane prost svojih obveznosti. Pogoj za nastop te posledice je privolitev upnika, ki lahko svojo privolitev izrazi tako z izrecno izjavo volje, kot tudi s konkludentnimi ravnanji, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Takšno ravnanje pa med drugim lahko predstavlja tudi izstavitev računov za opravljene storitve prevzemniku in posledična tožba zoper prevzemnika na tej podlagi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 42771/2017 z dne 18. 5. 2017 v prvem in tretjem odstavku razveljavi in se tožbeni zahtevek v celoti zavrne (I. točka izreka), in da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 55,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj je uporabnik vode iz javnega vodovoda vsaka fizična in pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene in je v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju I. dolžan pisno obveščati upravljalca o lastninskih spremembah priključitve na javni vodovod. Na podlagi javljenih sprememb je tožeča stranka temu primerno ravnala in je upoštevala obvestilo stečajnega upravitelja družbe S. d.o.o. o spremembi zaračunavanja vseh storitev in sklenjeni najemni pogodbi s toženo stranko, iz katere izhaja, da je plačnik vseh stroškov prav slednja. Tožeča stranka je v to privolila in je stroške svojih storitev zaračunala toženi stranki. S tem, ko je lastnik poslovnega prostora tožečo stranko obvestil o tem, da je tožena stranka plačnik njenih storitev, je prišlo do prevzema dolga. Tožeča stranka je namreč v prevzem privolila, s tem, ko je svoje storitve zaračunala toženi stranki, ta pa jih je (razen v tem postopku) tudi plačevala. Plačilo terjatev izhaja že iz postopka, ki se je vodil pod opravilno številko VL 112154/2016, zato je drugačna odločitev sodišča prve stopnje zmotna. Slednje pa potrjuje tudi dejstvo, da tožena stranka niti v postopku, ki se je vodil pod opravilno številko VL 55726/2018, ni ugovarjala terjatvi tožeče stranke, temveč je dolg do nje 4. 9. 2018 tudi plačala. Zmotna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov vodarine in vodnega povračila. V tem delu je namreč tožena stranka zahtevek pripoznala, zato bi moralo sodišče izdati delno sodbo na podlagi pripoznave.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavanem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), v katerem je sodbo dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

5. Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava v postopku, saj je sodišče prve stopnje pri presoji razmerja med pravdnima strankama izhajalo zgolj iz relativnih učinkov najemne pogodbe, sklenjene med toženo stranko in lastnikom poslovnega prostora S. d.o.o. - v stečaju, ne da bi pogodbeno določilo o plačilu stroškov v zvezi s predmetom najema presojalo tudi v smislu pogodbe o prevzemu dolga (427. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Sodišče prve stopnje je namreč v postopku ugotovilo, da je bilo z najemno pogodbo (4. člen) dogovorjeno, da je zavezanka za plačilo stroškov vodarine¹ tožena stranka. S takšnim pogodbenim določilom pa bi se stranki lahko tudi dejansko dogovorili o prevzemu dolga iz naslova stroškov dobave vode, kot to trdi tožeča stranka. Prevzem dolga se namreč opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v položaju do upnika, s čimer dolžnik postane prost svojih obveznosti. Pogoj za nastop te posledice je privolitev upnika, ki lahko svojo privolitev izrazi tako z izrecno izjavo volje, kot tudi s konkludentnimi ravnanji, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Takšno ravnanje pa med drugim lahko predstavlja tudi izstavitev računov za opravljene storitve prevzemniku in posledična tožba zoper prevzemnika na tej podlagi, kot je to izkazano tudi v obravnavani zadevi.

6. Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s presojo najemne pogodbe in pravnega razmerja med pravdnima strankama izhajalo zgolj iz stališča, da najemna pogodba učinkuje med strankama in se torej tožeča stranka nanjo ne more sklicevati, v postopku ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev in predpostavk za morebiten obstoj pogodbe o prevzemu dolga, med njimi predvsem, ali je bila tožeča stranka o sklenitvi najemne pogodbe in s tem pogodbe o prevzemu dolga obveščena oziroma pozvana k njeni privolitvi (drugi oz. četrti odstavek 427. člena OZ). Slednje pa je bistvenega pomena za odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke².

7. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava tako dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, zato je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 458. člena ZPP). Specialna določba prvega odstavka 458. člena ZPP, ki velja za postopke v sporih majhne vrednosti, namreč izključuje uporabo 358. člena ZPP, ki pomeni podlago reformatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča³, zaradi česar to sodišče samo ne more odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma dopolniti postopka.

8. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi relevantna dejstva v zvezi z dogovorom o plačilu stroškov dobave vode (4. in 5. člen najemne pogodbe), obvestilom tožeče stranke glede sklenjene pogodbe ter izstavitve računov in morebitni izpolnitvi tožene stranke ter na tej podlagi odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

9. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

------------------------------------------------------

¹ Sodišče prve stopnje sicer v tem delu stroške iz naslova porabe vode imenuje vodarina, vendar iz nadaljnje obrazložitve sodbe jasno izhaja, da gre za vse stroške v zvezi z dobavo vode, ki vključujejo tako vodarino, omrežnino kot tudi druge dajatve v zvezi z uporabo vode.

² V nasprotnem primeru namreč določbe najemne pogodbe o plačilu stroškov v zvezi z dobavo vode nimajo učinka pogodbe o prevzemu dolga, temveč kvečjemu pogodbe o prevzemu izpolnitve, v zvezi s katero pa tožeča stranka zoper toženo nima nobenega zahtevka (peti odstavek 427. člena OZ).

³ Prim. VSRS II Ips 380/2007.

Datum zadnje spremembe:

26.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cp 533/2020
• VSL sodba I Cp 464/2015
• VSL sklep II Cpg 640/2015