<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep II Ip 79/2019

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:II.IP.79.2019
Evidenčna številka:VSK00021332
Datum odločbe:15.03.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Gorazd Hočevar
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - vročitev mnenja cenilca o vrednosti nepremičnine strankam - pripombe na cenitveno poročilo - kršitev pravice do izjave

Jedro

Dolžnost vročanja predloga in mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine strankam je z novelo ZIZ-L (25. 3. 2018) tudi izrecno predpisana, stranke pa se lahko o njem izjavijo v roku osmih dni od vročitve (peti odstavek 178. člena ZIZ). Z očitkom o kršitvi pravice do udeležbe v postopku dolžnik ne more uspeti, saj mu je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ vročilo cenitveno mnenje v izjavo, pa te pravice ni izkoristil. Očitano kršitev zaradi nesodelovanja pri ogledu bi dolžnik v okviru podanih pripomb na cenitveno mnenje lahko uspešno uveljavljal, če bi bila zaradi njegove prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnine sicer lahko drugačna. Dolžnik pa niti v pritožbi ne pojasni, kako bi njegova prisotnost pri ogledu vplivala na drugačno oceno tržne vrednosti njegove nepremičnine, na ocenjeno vrednost pa tudi sicer ne podaja konkretnih pripomb. Glede na to pa zgolj goli očitek o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva nikakor ne more biti utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost nepremičnine dolžnika, ki je predmet izvršbe.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da ni imel pravice sodelovati v postopku. Predlagal je namreč preložitev termina izvedbe ogleda nepremičnine zaradi odsotnosti, pa predlog ni bil vsebinsko obravnavan. Ker ni imel možnosti sodelovanja v postopku, je bila kršena njegova pravica do sodnega varstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi drugega odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sodišče s sklepom ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ-L) je zaradi zagotovitve pravice stranke do izjave že pred sodiščem prve stopnje sodna praksa izoblikovala procesno ukrepanje izvršilnega sodišča v tej smeri, da strankam ob vročitivi izdelanega cenitvenega mnenja pošlje tudi dopis, v katerem jih izrecno poziva, da v določenem roku podajo morebitne pripombe na cenitveno mnenje. Dolžnost vročanja predloga in mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine strankam je z novelo ZIZ-L (25. 3. 2018) tudi izrecno predpisana, stranke pa se lahko o njem izjavijo v roku osmih dni od vročitve (peti odstavek 178. člena ZIZ). V obeh primerih opustitev pravočasne podaje pripomb vpliva na to, da se kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine štejejo za nedovoljene pritožbene novote1 (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

5. Kot izhaja iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje zaradi ugotovitve vrednosti dolžnikove nepremičnine s sklepom z dne 6. 7. 2017 imenovalo sodnega cenilca gradbene stroke S. V.. Slednji je po opravljenem ogledu dolžnikove nepremičnine izdelal pisno oceno tržne vrednosti te nepremičnine (v nadaljevanju: cenitveno mnenje). Sodišče je izdelano cenitveno mnenje z dopisom z dne 12. 9. 2018 vročilo upniku in dolžniku po njegovem pooblaščencu ter ju hkrati pozvalo, da v roku 8 dni podata morebitne pripombe na cenitveno mnenje (list. št. 109 spisa). Iz elektronske vročilnice v spisu izhaja, da je bil dopis sodišča skupaj s cenitvenim mnenjem pooblaščencu dolžnika vročen 12. 9. 2018, dolžnik pa na cenitveno mnenje ni podal pripomb. Glede na to je sodišče prve stopnje v skladu s 178. členom ZIZ povsem pravilno izdalo izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti dolžnikove nepremičnine zgolj na podlagi prejetega cenitvenega mnenja sodnega cenilca, v katerega strokovnost in pravilnost ni imelo nobenega dvoma.

6. Dolžnik sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izpodbija iz razloga kršitve njegove pravice do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ker naj bi mu bila zaradi neobravnavanja njegovega predloga za preložitev termina ogleda nepremičnine onemogočena udeležba v postopku. S takšnim očitkom pa ne more uspeti, saj mu je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ vročilo cenitveno mnenje v izjavo2, pa te pravice ni izkoristil. Očitano kršitev zaradi nesodelovanja pri ogledu pa bi v okviru podanih pripomb na cenitveno mnenje lahko uspešno uveljavljal, če bi bila zaradi njegove prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnine sicer lahko drugačna3. Dolžnik pa niti v pritožbi ne pojasni, kako bi njegova prisotnost pri ogledu vplivala na drugačno oceno tržne vrednosti njegove nepremičnine, na ocenjeno vrednost pa tudi sicer ne podaja konkretnih pripomb4. Glede na to pa zgolj goli očitek o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva nikakor ne more biti utemeljen.

7. Ker pritožba ne podaja drugih pritožbenih razlogov in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------
1 Tako tudi VSK sklep II Ip 237/2016, VSL sklep I Ip 1106/2017.
2 Vročitev je bila skladno s prvim odstavkom 136. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno opravljena po pooblaščencu, kot vsa ostala pisanja v postopku, vključno s sklepom, ki ga dolžnika sam izpodbija s pritožbo. Dolžnik pa morebitne neseznanjenosti s cenitvenim mnenjem niti ne zatrjuje.
3 Upoštevaje dejstvo, da sodni cenilec v konkretnem primeru ni opravil ogleda notranjosti ocenjene nepremičnine.
4 Ki jih pritožbeno sodišče v primeru dejanske kršitve njegove pravice do izjave v postopku sicer ne bi obravnavalo kot nedovoljene pritožbene novote.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) - člen 339, 339/2, 339/2-8.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 178, 178/2, 178/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzUx