VSK Sklep II Ip 34/2019

Jedro

Izvršilno sodišče je pri presoji izpolnjenosti prehoda terjatve na drugega upnika vezano izključno na predložene kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki morajo imeti enako dokazno moč kot izvršilni naslov. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v tretjem odstavku 178. člena izrecno določa, da je upravna overitev enakovredna notarski overitvi zgolj glede postopkov po tem zakonu. Po ZUP pa postopajo upravni in drugi organi, ko odločajo o upravnih zadevah (1. člen ZUP), v konkretnem primeru pa ne gre za takšno zadevo. Listina, ki je overjena pri Upravni enoti, zato ne predstavlja kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki bi bila po dokazni moči enakovredna izvršilnemu naslovu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodi in se sklep o izvršbi I 28/2018 z dne 15. 5. 2018 razveljavi, predlog za izvršbo pa zavrne (I. točka izreka sklepa), da se predlog dolžnika za odlog zavrže (II. točka izreka), in da je upnik dolžan dolžniku v 8 dneh povrniti 956,44 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko sklepa se pravočasno pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj se je pri odločanju osredotočilo na določbo 201. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in ne 190. člena ZPP. Slednji določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more vstopiti v pravo namesto tožeče stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. V konkretnem primeru upnik v pravdni postopek I Pg 562/2016, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru med tožečo stranko T. d.o.o. (prej M. G. p. d.o.o.) in toženo stranko (dolžnikom) Občino I., ni vstopil, ker tožena stranka s tem ni soglašala. Okrožno sodišče v Mariboru je zato dne 26. 1. 2017 izdalo sklep, s katerim je zavrnilo vstop upnika v pravdo namesto tožeče stranke in je dopustilo zgolj njegovo stransko intervencijo v tej pravdi. Je pa Okrožno sodišče v Mariboru v tem sklepu ugotovilo, da so izpolnjeni materialni pogoji za prenos terjatve v skladu s 417. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Upnik je tako v predlogu za izvršbo označil pravnomočno odločbo (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 562/2016 z dne 26. 1. 2017), na podlagi katere je terjatev prešla nanj. V konkretnem primeru je do prenosa terjatve prišlo na podlagi Pogodbe o odstopu terjatev z dne 6. 1. 2015, ki je bila sklenjena v času teka pravdnega postopka I Pg 562/2016. Bistveni učinek določbe 190. člena ZPP pa je v tem, da bo sodba, ki je bila izdana med pravdnima strankama v tem postopku, učinkovala tudi zoper tretjo osebo, ki je stvar ali pravico pridobila med pravdo. Učinek pravnomočnosti odločitve prevzemniku terjatve zato omogoča, da lahko uveljavlja terjatev s prisilno izvršbo po 24. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Upnik pa še dodaja, da je terjatev nanj prešla že na podlagi Pogodbe o oddelitvi, ki je bila dne 12. 10. 2012 sklenjena v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 827/12 med družbo M. G. p. d.o.o. kot prenosno družbo in upnikom kot prevzemno družbo. V četrtem členu te pogodbe je določeno, da se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti iz pogodbenega razmerja z dolžnikom. Tudi s tem je kriterijem iz 24. člena ZIZ zadoščeno. Sodišče prve stopnje je v zvezi s Pogodbo o odstopu terjatev napačno uporabilo materialno pravo, saj je zasebne po zakonu overjene listine potrebno presojati v smislu 431. člena ZPP, ki v 2. točki drugega odstavka določa, da je verodostojna listina zasebna listina, na kateri je podpis zavezanca overil organ, pristojen za overovitve. Nikjer pa ni posebej določeno, da je tak organ samo notar in ne tudi Upravna enota.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Izvršba se tako opravi le na predlog osebe, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot upnik in proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik. Izjeme od tega pravila na upniški strani ZIZ določa v prvem odstavku 24. člena ZIZ, in sicer sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

5. Ugotavljanje dejstev prehoda terjatve ali obveznosti (materialnih predpostavk izvršbe), ki jih s kvalificiranimi listinami iz prvega odstavka 24. člena ZIZ ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno. Instrumentarij izvršilnega postopka za kaj takega ni primeren¹. Izvršilno sodišče je tako pri presoji izpolnjenosti prehoda terjatve na drugega upnika vezano izključno na predložene kvalificirane listine, ki morajo imeti enako dokazno moč kot izvršilni naslov.

6. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 562/2016 z dne 23.11.2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 33/2018 z dne 8. 3. 2018), v katerem ni opredeljen kot upnik, prehod terjatve nanj pa je izkazoval s Pogodbo o odstopu terjatev z dne 6. 1. 2015, na kateri je podpis odstopnika overjen s strani Upravne enote A.. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu glede upravne overitve Pogodbe o odstopu terjatve zavzelo stališče, da takšna overitev lastnoročna podpisa na listini ni enakovredna notarski overitvi v skladu s 64. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN), zaradi česar prehoda terjatve s takšno listino ni mogoče dokazovati. Iz tega razloga je dolžnikovemu ugovoru v celoti ugodilo.

7. Stališče sodišča prve stopnje glede upravne overitve Pogodbe o odstopu terjatve je pravilno, saj Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v tretjem odstavku 178. člena izrecno določa, da je upravna overitev enakovredna notarski overitvi zgolj glede postopkov po tem zakonu. Po ZUP pa postopajo upravni in drugi organi, ko odločajo o upravnih zadevah (1. člen ZUP), v konkretnem primeru pa ne gre za takšno zadevo². Da je bila upravna overitev uzakonjena zgolj za potrebe upravnih in ne sodnih postopkov pa izhaja tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP-C), katerega cilj in namen pri uvedbi te overitve je bil poenostavitev upravnih postopkov, brez poseganja v ostale (sodne) postopke³. Listina, ki je overjena pri Upravni enoti, tako ne predstavlja kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki bi bila po dokazni moči enakovredna izvršilnemu naslovu (v konkretnem primeru pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Mariboru).

8. Glede na navedeno je očitek pritožbe o napačni uporabi materialnega prava v zvezi z upravno overitvijo neutemeljen, odločitev sodišča prve stopnje pa v celoti pravilna. Navedenega ne spremeni niti pritožbeno zavzemanje, da so bili za prenos terjatve izpolnjeni materialni pogoji iz 417. člena OZ, ki naj bi jih ugotovilo Okrožno sodišče v Mariboru v sklepu I Pg 562/2016 z dne 26. 1. 2017. Določba 24. člena ZIZ je namreč procesne narave in določa dokazno pravilo, kako se dokazuje prehod terjatve na prevzemnika terjatve, njeno bistvo pa je, da se prenos dokazuje le s posebnimi kvalificiranimi (in ne vsemi) listinami. Izpolnjenost materialnih pogojev za prenos terjatve zato za izkaz prehoda terjatve v izvršilnem postopku ni relevantna. Če upnik v izvršilnem postopku ne razpolaga s kvalificirano listino iz 24. člena ZIZ, prehod terjatve, kljub izpolnjenim materialnim pogojem, ni izkazan, posledično pa izvršilno sodišče njegovemu predlogu za izvršbo ne sme ugoditi.

9. Na takšno odločitev pa ne vplivajo niti pritožbene trditve, da prehod terjatve na upnika izhaja že iz Pogodbe o oddelitvi z dne 12. 10. 2012. Te trditve predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), za katere upnik ni izkazal opravičljivega razloga, zakaj jih brez svoje krivde ni podal že pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato pri odločitvi ni upoštevalo. Enako pa velja tudi glede novo predloženega dokaza Pogodbe o odstopu terjatve, ki je bila notarsko overjena šele 21. 12. 2018, torej po izdaji izpodbijanega sklepa. Upnik pomanjkljivosti svojega predloga za izvršbo z naknadno predložitvijo te listine v pritožbenem postopku ne more sanirati. V postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa namreč svoje legitimacije s takšno kvalificirano listino ni izkazal⁴, zato je njegov predlog za izvršbo ostal vsebinsko pomanjkljiv oziroma nesklepčen, kar terja njegovo zavrnitev, kot je to pravilno storilo tudi sodišče prve stopnje. Navedeno pa ni ovira, da upnik zoper dolžnika izvršbe ne predlaga ponovno, tokrat s predloženo kvalificirano listino iz 24. člena ZIZ, v zvezi s katero bo sodišče prve stopnje lahko izpolnjenost pogojev za prehod terjatve tudi vsebinsko presojalo.

10. Ker pritožba ni utemeljena, in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350 člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Prim. VSRS II Ip 315/2012.
² Prim. VSK sklep II Ip 560/2009.
³ Prim.: Predlog ZUP-C, št. 030-05/2002-2 z dne 12.2.2004, EVA: 2003-1711-0070.
⁴ V postopku torej ni razpolagal z ustreznim izvršilnim naslovom za predlagano izterjavo zoper dolžnika.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 1056/2014.
• VSL sklep Cst 573/2014
• VSK sklep Cpg 297/2015