VSK Sklep I Kp 52339/2018

Jedro

Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na izvrševanje pripora. Poleg tega Pravilnik o izvrševanju pripora v več določbah napotuje le na uporabo določb ZKP (med drugim v drugem odstavku 3. člena, 4. členu in 5. členu Pravilnika o izvrševanju pripora). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da ZKP pritožbe zoper odredbo ne dovoljuje (enako Pravilnik o izvrševanju pripora), kar ni v nasprotju s 25. členom Ustave RS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo obtoženčevega zagovornika, ki jo je vložil zoper odredbo predsednika senata, s katero je, na podlagi 55. člena Pravilnika o izvrševanju pripora ter na predlog direktorice ZPKZ Koper, odredil premestitev pripornika M. N. iz ZPKZ Koper v ZPMKZ Celje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da zoper odredbo o premestitvi pripornika ni dovoljena pritožba.

2. Zoper tak sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik zaradi kršitve pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi ter vsebinsko obravnava pritožbo, ki jo je vložil zoper odredbo o premestitvi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. 25. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnosti ali pravnih interesih. Pritožnik trdi, da je sodišče prve stopnje obtožencu kršilo to pravico, ko je zavrglo njegovo pritožbo zoper odredbo o premestitvi, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da nima prav. V obravnavani zadevi se je namreč potrebno vprašati ali je bila z odredbo o premestitvi obtoženca kot pripornika v drug zavod kršena kaka njegova pravica, dolžnost ali pravni interes. Pritožnik na to vprašanje ne daje odgovora, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da predstavlja odredba, ki ima podlago v 55. členu Pravilnika o izvrševanju pripora, organizacijski ukrep, ki ga predlaga direktor zavoda v skladu s pristojnostmi, ki jih določa drugi odstavek 3. člena Pravilnika (ta določa, da direktor zavoda v skladu z ZKP, tem pravilnikom in hišnim redom zavoda po navodilih generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij organizira prestajanje pripora, skrbi za zakonito in pravilno ravnanje s priporniki, za njihovo varnost in zavarovanje ter opravlja druge naloge, za katere je pristojen po ZKP in tem pravilniku). Ko pristojno sodišče o predlogu direktorja zavoda odloči z odredbo, ne odloči o nobeni pravici, dolžnosti ali pravnemu interesu pripornika, saj ima pripornik v zavodu, v katerega je premeščen enake pravice in dolžnosti kot jih je imel v zavodu iz katerega je bil premeščen in nima pravnega interesa za pritožbo.

5. Pritožbeno sodišče še odgovarja na pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKZ-1), to je 80. člen tega zakona, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če s tem zakonom (ZKP) in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je v obravnavani zadevi drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku - ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na izvrševanje pripora. Poleg tega Pravilnik o izvrševanju pripora v več določbah napotuje le na uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (med drugim v drugem odstavku 3. člena, 4. členu in 5. členu Pravilnika o izvrševanju pripora). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da Zakon o kazenskem postopku pritožbe zoper odredbo ne dovoljuje (enako Pravilnik o izvrševanju pripora), kar ni v nasprotju s 25. členom Ustave RS kot je bilo zgoraj obrazloženo.

6. Pojasniti je še potrebno, da to ne pomeni, da priporniki nimajo nobenega varstva, saj 69. člen Pravilnika o izvrševanju pripora določa, da izvršuje nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki predsednik ali določen sodnik okrožnega sodišča na območju, kjer je zavod, v katerem pripornik prestaja pripor in se lahko pripornik, če meni, da delavci zavoda z njim neustrezno ravnajo oz. postopajo, se lahko pritoži predsedniku pristojnega okrožnega sodišča oz. generalnemu direktorju uprave, slednji v 15 dneh tudi pošlje pisni odgovor priporniku in v primeru utemeljene pritožbe določi izvedbo potrebnih ukrepov.

7. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (3. odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

20.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 60007/2011
• VSM Sklep I Cpg 250/2019
• VSC Sklep II Kp 71112/2022