VSK Sklep II Ip 398/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi predlog vsebinsko obravnavalo in pravilno ugotovilo, da listina, ki jo je upnik predložil, ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZIZ. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za spremembo imetnika hipoteke. Res je zemljiškoknjižni izpisek javna listina, s katero bi bilo mogoče dokazovati prehod terjatve, vendar take listine upnik v postopku ni predložil. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da v zemljiškoknjižnem postopku velja, da je bil vpis izveden na dan, ko je sodišče prejelo predlog za vpis, vendar dokler vpis ni dokončno dovoljen, lahko govorimo le o pogojnem vpisu. Če sodišče vpisa na koncu ne dovoli, plomba ne dokazuje ničesar. Ker pa vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da je bil predlog, na katerega se sklicuje pritožnik, vložen po tem, ko je bil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin že vpisan kupec in izbrisane prej obstoječe hipoteke (na neobstoječi hipoteki pa ni mogoče vpisati spremembe imetnika), je jasno, da zgolj s sklicevanjem na vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis pritožnik ne more izkazati prehoda terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka oziroma udeleženec trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu razdelilo kupnino od prodaje dolžnikove nepremičnine ter (III) zavrnilo vlogo upnika V. d.o.o. za prehod terjatve na novega upnika ter (IV) zavrnilo prijavo treh terjatev upnika V. d.o.o..

2. Zoper sklep se pritožujeta upnik V. d.o.o. ter udeleženec M. d.o.o.. Najprej navajata, da je sodišče spregledalo hipoteki drugega in tretjega vrstnega reda. Kljub temu, da so bile te terjatve prenesene, sodišče o teh prenosih še ni odločilo. Na razdelitveni narok je poleg A. V., zakonitega zastopnika družbe V. d.o.o. pristopil tudi I. P. in predložil pooblastilo za zastopanje M. d.o.o. (katerega edini družbenik in zakoniti zastopnik je ravno tako A. V.) in sodišče obvestil, da so bile vse terjatve družbe V. d.o.o. pred razdelitvenim narokom prenesene na M. in je I. P. kot pooblaščenec obeh strank želel ustno priglasiti vse terjatve svojih strank, ki so zavarovane s hipotekami. Sodišče ustne priglasitve neutemeljeno ni dopustilo, prav tako ni dopustilo, da bi na naroku sodelovala družba M., saj je sodnica trdila, da bi moral biti že pred tem izdan sklep o vstopu novega upnika, kar prav tako ne drži. Glede na takšno stališče je I. P. na naroku ročno sestavil prijavo terjatve, sodišče pa ga je z napačnimi stališči onemogočilo in zavedlo, na ta način pa se na naroku niso razčistile vse stvari v zvezi z obstojem hipotekarnih terjatev. Ob pravilnem ravnanju bi sodišče s poplačilom pritožnika oziroma V. d.o.o. izčrpalo vso kupnino. Ker je bil v zemljiško knjigo že vložen predlog za spremembo imetnika hipoteke, bi moralo sodišče glede na publicitetne učinke plombe dopustiti udeležbo M., oziroma slednjega celo vabiti na dražbo. Namen drugega in tretjega odstavka 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je v tem, da se zagotovi, da nihče, ki bi imel poplačilno pravico, ne bi bil spregledan.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik P. s.r.l. pritrdil razlogom sodišča in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izvršilnem postopku prehod terjatve na novega upnika med postopkom ureja 24. člen ZIZ. Ker gre za odstop od načela formalnosti, mora upnik prehod terjatve izkazati z listino, ki je po svoji pravni veljavi enakovredna izvršilnemu naslovu (na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba v korist prejšnjega upnika), to pa je javna listina ali po zakonu overjena listina. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi predlog vsebinsko obravnavalo in pravilno ugotovilo, da listina, ki jo je upnik predložil, ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZIZ. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za spremembo imetnika hipoteke. Res je zemljiškoknjižni izpisek javna listina, s katero bi bilo mogoče dokazovati prehod terjatve, vendar take listine upnik v postopku ni predložil, kot že pojasnjeno pa v izvršilnem postopku velja načelo formalnosti in vezanosti na izvršilni naslov. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da v zemljiškoknjižnem postopku velja, da je bil vpis izveden na dan, ko je sodišče prejelo predlog za vpis, vendar dokler vpis ni dokončno dovoljen, lahko govorimo le o pogojnem prenosu. Če sodišče vpisa na koncu ne dovoli, plomba ne dokazuje ničesar. Ker pa vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da je bil predlog, na katerega se sklicuje pritožnik, vložen po tem, ko je bil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin že vpisan kupec in izbrisane prej obstoječe hipoteke¹ (na neobstoječi hipoteki pa ni mogoče vpisati spremembe imetnika), je jasno, da zgolj s sklicevanjem na vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis pritožnik ne more izkazati prehoda terjatve. Odločitev sodišča prve stopnje v točki III izpodbijanega sklepa je zato pravilna.

6. Pravilna pa je tudi odločitev v točki IV. izpodbijanega sklepa. Ne glede na očitke glede poteka naroka je sodišče prve stopnje priglasitev terjatve vsebinsko obravnavalo in vsako prijavo zavrnilo iz drugih razlogov. Pri prvi terjatvi je šlo za terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka in je njeno višino sodišče samo izračunalo in v izračunani višini tudi poplačalo. Da bi bila višina ugotovljena napačno, pritožba ne trdi. Pri drugi terjatvi, ki je bila v zemljiški knjigi pred realizacijo sklepa o izročitvi nepremičnine vpisana na V. d.o.o., je sodišče prve stopnje v skladu s sodno prakso pravilno navedlo, da je bila prijava tako pomanjkljiva, da je sodišče ni moglo obravnavati. Zastavni upniki, ki niso obenem upniki v izvršilnem postopku, so dolžni svojo terjatev prijaviti tako, da vsebuje podatke, ki omogočajo identifikacijo terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom, oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te. Iz zemljiške knjige izhaja, da je bila zavarovana terjatev v višini 80.000 EUR, ki je nastala v letu 2008, zapadla pa v letu 2009, pri čemer v zvezi s to terjatvijo ni bilo uvedenega nobenega izvršilnega postopka. Ob takem stanju zgolj navedba 80.000 EUR² ne zadošča za tako identifikacijo terjatve, ki bi omogočala postopanje sodišča, zlasti pa, ki bi omogočala preostalim upnikom, da se do te terjatve opredelijo. Navsezadnje pa pritožnika terjatve ustrezno ne opredelita niti v pritožbi. Še toliko bolj povedano velja za priglašeno terjatev v znesku 540.000 EUR. V tretjem vrstnem redu je bila namreč vpisana maksimalna hipoteka do zneska 540.000 EUR in ne hipoteka za zavarovanje konkretne terjatve. Iz zemljiške knjige ni razvidno, ali je v zvezi z maksimalno hipoteko sploh že obstajala kakšna terjatev. Poleg tega pa pritožnika z nobeno listino nista izkazala prehoda te terjatve nase. Odločitev sodišča prve stopnje v točki IV je zato pravilna.

7. Če pritožnika v pritožbi merita na kršitev pravice do sodelovanja v postopku in pravice do izjave, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je V. d.o.o. pravočasno prejel vabilo na narok in bil opozorjen, da mora prijaviti terjatve, sodišče prve stopnje je vse predloge vsebinsko obravnavalo, upnik je imel tudi čas, da predloži listine, ki bi ustrezale pogojem iz 24. člena ZIZ³. Če pa menita, da svojih pravic nista uveljavljala zaradi nevednosti ali napačnih pravnih stališč sodišča prve stopnje, pa bi to bil upravičen razlog za navajanje manjkajočih dejstev šele v pritožbi. Vendar v pritožbi nista niti na ustrezen način izkazala zatrjevanega prenosa terjatve niti nista konkretizirala priglasitve terjatev.

8. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožnika s pritožbo nista uspela, stroški pritožbe drugega upnika pa niso bili stroški, potrebni za izvršbo, oziroma stroški v zvezi s pravnim sredstvom, ki je bilo predmet vsebinske presoje, že po svoji naravi niso neutemeljeno povzročeni stroški, saj je v našem pravu pravica do pritožbe zavarovana.

-------------------------------
¹ Predlog je bil vložen 3.10.2018 ob 13.35 uri, razdelitveni narok pa je bil razpisan za 4.10.2018, sodišče torej ob razpisu naroka v nobenem primeru ni moglo vabiti potencialnih novih imetnikov hipotek. Poleg tega pa se je pritožnik kljub temu naroka udeležil.
² Upnik je v zvezi s prenosom terjatve predložil samo pogodbo o potrditvi odstopa, iz katere prav tako ni razvidno, koliko je terjatev znašala in ali je bila morda vsaj delno že odplačana.
³ Kot je to že storil, ko je vstopil v predmetni izvršilni postopek. Pritožnika pa navajata, da je A. V. zakoniti zastopnik v obeh družbah.

Datum zadnje spremembe:

28.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 499/2019
• VSM Sklep I Ip 448/2021
• VSC sklep I Ip 362/2011