VSK Sklep CDn 209/2018

Jedro

Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Predlagatelja sta v tej zemljiškoknjižni zadevi predlagala spremembo vpisov, ki se nanašajo na posamezni del z ID znakom del stavbe X-204-209 (v stavbi z ID znakom stavbe X-204 na naslovu T. 40, L.), katerega solastnika sta predlagatelja vsak do ½. Zahtevala sta, da se namesto navedenega posameznega dela vpišeta novi nepremičnini in sicer: a) del stavbe X-204-3 in pri njem vknjiži lastninska pravica v korist predlagateljice S. P. do celote in b) del stavbe X-204-5 in pri njem vknjiži lastninska pravica v korist predlagatelja B. Ž. do celote. Take vpise sta predlagala na podlagi sklepa Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02112-2423/2016-2 z dne 8. 11. 2016 (v nadaljevanju: sklep GURS z dne 8. 11. 2016), izdane v postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo z ID znakom stavbe X-204 in vpisa stavbe v kataster stavb ter na podlagi zasebne listine - sporazuma predlagateljev z dne 9. 3. 2018 o zemljiškoknjižni izvršitvi sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani N 679/79 z dne 15. 10. 1980.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagateljev zoper sklep Dn 71350/2018 z dne 9. 5. 2018, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrgla zemljiškoknjižni predlog. Iz konteksta razlogov zemljiškoknjižnega sodišča izhaja, da odločitev temelji na ugotovitvi, da predlagatelja niti nista izkazala, da je posamezni del X-204-209 „prednik“ posameznih delov, katerih vpis se predlaga, poleg tega pa tudi sicer predlagatelja s svojim predlogom ne moreta uspeti, ker bi morala vložiti predlog, katerega rezultat bo dokončanje (nedokončane) etažne lastnine na celi stavbi X-204.

Predlagatelja v pritožbi navajata, da v tej zadevi ne gre za sporazumno delitev solastne nepremičnine X-204-209. Ta je bila sodno razdeljena že s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani N 679/79 z dne 15. 10. 1980. Glede na izrek sklepa bi morala izvršitev tega sklepa zemljiška knjiga izvršiti že po uradni dolžnosti, vendar tega ni storila. Zato sta predlagatelja sama vložila predlog za vknjižbo njune izključne lastninske pravice oziroma zemljiškoknjižno izvršitev sklepa, ki je bil v preostalem delu, to je oprava fizične delitve v naravi, realiziran že leta 1980. Predlagatelja oziroma njuni pravni predniki od tedaj uživajo vsak svojo nepremičnino. Takemu dejanskemu stanju je sledil v letu 2016 tudi elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Šele tedaj so bili stavba in posamezni deli vpisani v kataster. Ker je šlo za nov vpis v kataster (in ne za spremembo obstoječih podatkov), GURS o novih identifikacijskih podatkih ni obvestil sodišča in zato v zemljiški knjigi ni bila opravljena poočitev delitve nepremičnine v skladu s 115. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Poočitev delitve stanovanja v zemljiški knjigi ni mogoča, ker „staro stanovanje“ ni bilo vpisano v katastru, „novi stanovanji“ pa sta bili vpisani v kataster šele leta 2016 na podlagi elaborata, ki mora odražati dejansko stanje. Zato je GURS izdal le sklep o vpisu stavbe in posameznih delov v kataster, ne pa tudi obvestila o delitvi posameznega dela, ki je pogoj za poočitev delitve. Novih vpisov v zemljiški knjigi predlagatelja ne moreta predlagati neposredno za vsako stanovanje posebej, pač pa le za obe skupaj. Ker aplikacija eZK ne omogoča oddaje tipskega predloga, sta predlagatelja vložila predlog s tipom vpisa 971. V ugovoru sta natančno opisala lego njunih stanovanj in predložila dokaze, da sta posamezna dela stavbe X-204-3 in X-204-5 nastala iz stanovanja z oznako X-204-209. Dvoma o tem ne more biti. Sodišče teh njunih navedb ni upoštevalo in se do njih opredelilo. Predlagatelja sta zato v pritožbi ponovila vse s tem povezane ugovorne razloge. Pritožnika še navajata, da pravnomočne odločbe ne zavezujejo le strank postopka, ampak tudi sodišče. Ker vpis na podlagi zgoraj navedenega sklepa N 679/79 z dne 15. 10. 1980 ni bil izveden, čeprav je bilo to zemljiškoknjižnemu sodišču izrecno naloženo in ker sta predlagatelja pravna naslednika strank iz nepravdnega postopka, zemljiškoknjižno sodišče po njunem mnenju ne bi smelo odkloniti vpisa izključne lastninske pravice v njuno korist. Sodišče s svojo odločitvijo predlagatelja sili v solastninsko skupnost, ki je prenehala že pred 38 leti ter ju omejuje pri razpolaganju z njuno lastnino. Zato predlagatelja sedaj ne moreta prodati svojega stanovanja ali ga obremeniti. S svojim predlogom zahtevata le formalno ukinitev solastnine na nepremičnini in v ničemer ne posegata v pravice drugih etažnih lastnikov. Zemljiškoknjižno izvedbo sklepa N 679/79 lahko izvedeta brez njih. Sicer pa so se etažni lastniki strinjali z vpisom stavbe in njenih posameznih delov v kataster. Ne gre za primer, ko bi morala predlagatelja za vpis svoje izključne lastnine urejati v soglasju z vsemi etažnimi lastniki (sporazum o oblikovanju etažne lastnine) ali v sodnem postopku po ZVEtL-1. Določbi 107. in 108. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), na kateri se sklicuje sodišče prve stopnje, sta nerelevantni.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da se konkretna zemljiškoknjižna zadeva nanaša na nedokončano etažno lastnino, ko so v zemljiški knjigi že vpisani (vsaj nekateri) prostorski deli stavbe, ki imajo položaj posameznega dela v etažni lastnini, vendar niso vpisani z ID znakom, s katerim so vpisani v kataster stavb. Navedeno potrjujejo zemljiškoknjižni podatki in navedbe predlagateljev.

Predlagatelja namreč že sama zatrjujeta, da pred letom 2016 stavba X-204 sploh ni bila vpisana v kataster stavb, v kataster se je vpisala na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016, ko je bilo za stavbo X-204 evidentirano tudi zemljišče pod stavbo, stavbi in delom stavbe pa so bili določene številke, površina in drugi predpisani podatki. Med drugimi sta bila v tem sklepu določena tudi dela stavbe Y-204-3 in X-204-5.¹ Ker je tako, stavba in njeni deli tudi v zemljiški knjigi pred izdajo sklepa GURS niso mogli biti vpisani z identifikacijsko oznako iz katastra stavb. S temi podatki niso vpisani niti sedaj, kar ni sporno in kar potrjujejo podatki zemljiške knjige. Med drugim izkazujejo, da je bila stavba X-204 s posameznimi deli v zemljiško knjigo vpisana že prej, vendar z identifikacijskimi številkami, ki jih je določilo sodišče pri naložitvi informatizirane oziroma sedaj elektronsko vodene zemljiške knjige.² Po podatkih elektronsko vodene zemljiške knjige ima stavba 16 delov (posamezni deli s številčno oznako 900 do vključno 915, pri čemer del 900 predstavlja „vse posamezne dele, nekvarno že izvzetim“, brez navedene izmere). Kot solastnika dela X-204-902 sta sedaj v zemljiški knjigi nesporno vknjižena predlagatelja, vsak z deležem do ½.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo, da z vsebino svojega predloga in temu priloženimi listinami predlagatelja nista izkazala, da posamezna dela Y-204-3 in X-204-5 ustrezata delu X-204-902, namesto katerega naj bi ju sodišče vpisalo v zemljiško knjigo. Vendar pa ta okoliščina ni ključnega pomena za odločitev in so zato za izid tega pritožbenega preizkusa brez teže očitki, da se sodišče ni opredelilo do vseh navedb in listin v ugovoru, s katerimi sta predlagatelja naknadno skušala prepričati sodišče, da dela Y-204-3 in X-204-5 ustrezata delu X-204-902.

Četudi bi z ustrezno listino to uspela izkazati,³ s konkretnim zemljiškoknjižnim predlogom ne bi mogla uspeti. Bistveno je namreč, da gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja sama navajata, da GURS aktivnosti za poočitev⁴ na podlagi sklepa z dne 8. 11. 2016 ne more izvesti. Razlog je ravno nedokončana etažna lastnina. Tudi predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve in posledično poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Z drugačnim mnenjem pritožnikov se pritožbeno sodišče ne strinja.

Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi X-204. Dokončanje etažne lastnine ne more biti delno. Za nedokončano etažno lastnino je značilno, da je nastala pred uveljavitvijo SPZ, namen vpisa dokončanja etažne lastnine pa je zagotoviti polno publiciteto pravnega stanja nepremičnin in stvarnopravnih razmerij glede teh nepremičnin, ki že obstajajo (glej še prvi odstavek 266. člena SPZ). Res ne gre za situacijo, ko bi bilo potrebno oblikovanje (še ne nastale) etažne lastnine v smislu določbe prvega odstavka 107. člena SPZ (sodišče prve stopnje se je zato na to določbo nepravilno sklicevalo), vendar pa koncepta etažne lastnine, kot ga ureja SPZ, v primerih dokončanja etažne lastnine že po logiki stvari ni mogoče obiti. Pogoje za vpis etažni lastniki lahko zagotovijo zunajsodno s pridobitvijo ustreznih listin in predlagajo zemljiškoknjižni vpis dokončanja etažne lastnine. Predpogoj, da morajo biti nepremičnine, ki so predmet nedokončane etažne lastnine, vpisane v kataster stavb, je že izpolnjen. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne vidi ovire, ki bi (seveda ob predložitvi ustreznih listin, ki so potrebne za dokončanje etažne lastnine na celi stavbi) predlagateljema preprečevala, da v ustreznem zemljiškoknjižnem postopku dosežeta varstvo svojih pravnih koristi.

Stališče predlagateljev je, da bi moral biti sklep o sodni delitvi sedanjega dela X-204-902 iz leta 1980, ki se je nanašal na pravna prednika predlagateljev kot solastnika, glede na njegovo vsebino izveden po uradni dolžnosti in da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče že zato, ker ni bil, sedaj dovoliti predlagani vpis. S tem se pritožbeno sodišče (enako kot sodišče prve stopnje, ki je sicer dokazno podprtim navedbam o samem pravnem nasledstvu sledilo) ne strinja. V danih okoliščinah nedokončane etažne lastnine ti argumenti ne morejo biti pravno odločilni.

Zato in ker preizkus tudi sicer ni pokazal uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

--------------------------------------------------------

¹ Vseh delov je 17, od tega glede na vsebino sklepa 14 s stanovanjsko rabo.

² To je sedaj v zemljiški knjigi razvidno tudi pri opredelitvi vira ID znaka, saj ni naveden kataster stavb, temveč Vrhovno sodišče, pri čemer so posameznim delom določene (začasne) identifikacijske številke.

³ V tej zvezi je načeloma primerna ustrezna listina GURS.

⁴ Zemljiškoknjižna pravila o tem vsebuje 115. člen ZZK-1.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 487/92
• VSK Sklep CDn 244/2021
• VSL sodba II Cp 2448/2012