VSK Sklep I Ip 318/2018

Jedro

Sodišče se ni opredelilo do ugovornih navedb dolžnika, da ima dejansko na razpolago le 420,00 EUR bruto na mesec (dolžnik ne prereka ugotovitve, da prejema druge dohodke v višini 920,00 EUR) in je dolžnikov premoženjski položaj, glede na določbo tretjega odstavka 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, zato presojalo premalo celovito.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče): - zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 12.7.2018 (prvi odstavek izreka) in - dolžniku dovolilo, da sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 12.7.2018, ki znaša 55,00 EUR, plača v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 27,50 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15.10.2018, naslednji pa 15.11.2018 (drugi odstavek izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da ima blokiran TRR v višini 50 % minimalne zajamčene plače in lahko razpolaga mesečno z bruto sredstvi v višini 421,40 EUR, kar je manjši znesek od prejemnikov denarne socialne pomoči. To je bilo pojasnjeno na obrazcu ZST-1, h kateremu so bili priloženi zadnji trije izpiski, ki te trditve dokazujejo. Zaradi navedenega predlaga, da se upošteva navedbe v obrazcu ZST-1.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik ne prereka, da prejema dohodek v višini 920,00 EUR, vendar opozarja, da je že v postopku na prvi stopnji, v obrazcu ZST-1 (Izjava o premoženjskem stanju), pojasnil, da zaradi blokade TRR lahko razpolaga le s 420,00 EUR bruto na mesec. Zapis v opombah na drugi strani Izjave o premoženjskem stanju te navedbe potrjuje.

5. Sodišče se do teh navedb ni opredelilo in je dolžnikov premoženjski položaj, glede na določbo tretjega odstavka 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, presojalo premalo celovito. Morebitne omejitve razpolaganja s premoženjem lahko vplivajo na dejansko zmožnost plačila sodne takse in s tem presojo, ali plačilo sodne takse pomeni nepremostljivo oviro za uveljavitev sodnega varstva v položaju, ko je taksni zavezanec prisiljen plačati sodno takso iz premoženja, ki mu služi za preživljanje sebe in družine (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Zato se prejemki, ki jih zaradi prisilnega sodnega posega dolžnik dejansko ne more uporabiti, ne smejo upoštevati kot vir za plačilo sodne takse. Če bi po plačilu sodne takse dolžniku preostal le dejanski znesek v višini, ki je nižji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je dolžnik upravičen do taksne oprostitve¹.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------------------------
¹ Primerjaj sklepa VSM: I Ip 1181/2015 z dne 19.4.2016 in I Ip 770/2017 z dne 8.12.2017

Datum zadnje spremembe:

30.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 255/2016
• VSL sklep I Cp 630/2015
• VSL sklep II Cp 3265/2016