VSK Sklep II Cpg 124/2018

Jedro

V konkretnem primeru to pomeni, da je z vpisom pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi slednja postala tudi družbenik v subjektu vpisa in s tem imetnik poslovnih deležev v tem subjektu. Vpis spremembe družbenika in imetnika poslovnega deleža pri subjektu vpisa, ki je bil izveden z izpodbijanim sklepom, je zato zgolj posledica predhodno izvedene in v sodni register vpisane pripojitve. v skladu z odločbo 598. člena ZGD-1 pa po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrneta pritožba in dopolnitev pritožbe zoper sklep o vpisu spremembe pri subjektu vpisa K., d.o.o., opr. št. Srg 2017/17913, z dne 15. 5. 2017, ki so jo vložili družbeniki subjekta vpisa.

2. Zoper sklep se pritožujejo družbeniki subjekta vpisa (udeleženci postopka) iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navajajo, da sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z določili 31. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg), ker predloga za vpis spremembe v sodnem registru ni vročilo subjektu vpisa in ga opozorilo na pravico do ugovora v roku 8 dni. Posledično tudi sklep sodišča z dne 15. 5. 2017 ni bil obrazložen, to pa predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, ker v zvezi z rešitvijo predhodnega vprašanja ni prekinilo postopka po 33. členu ZSReg ter udeležence postopka napotilo na pravdo. Sodišče je tudi kršilo načelo kontradiktornosti, saj so bili pritožniki šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa seznanjeni z navedbami in dokazi iz odgovora na pritožbo zoper sklep samostojnega sodnega referenta (pravno mnenje v zvezi s pripojitvijo in predkupno pravico družbenikov), zato se do tega vse do predmetnega pritožbenega postopka niso mogli opredeliti. Sodišče je kršilo pravila postopka tudi s tem, ko je samo odločalo o pritožbi pritožnikov na način, da jo je zavrnilo, saj je to pridržano zgolj pritožbenemu sodišču. Sodišče bi moralo, če bi ocenilo, da je pritožba utemeljena, ravnati po določbi prvega odstavka 37. člena ZSReg in izdati nadomestni sklep, v nasprotnem primeru pa ravnati po četrtem odstavku istega člena in pritožbo odstopiti sodišču druge stopnje. V konkretni zadevi je bistveno, da družbena pogodba subjekta vpisa prepoveduje prenos poslovnega deleža brez uveljavitve predkupne pravice družbenikov, prav tako pa tudi pridobitev kakršnegakoli upravičenja na poslovnem deležu brez soglasja vseh družbenikov. Prenos poslovnega deleža preko instituta pripojitve tako predstavlja kršitev določil družbene pogodbe, zato registrsko sodišče predlaganega vpisa ne bi smelo dovoliti. Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi neobrazložena. Obrazložitev je namreč podana zgolj glede predkupne pravico družbenikov (kršitev 7. člena družbene pogodbe), ne pa tudi glede potrebnega soglasja družbenikov za prenos poslovnega deleža (8. člen družbene pogodbe), do česar se ni opredelil niti izdelovalec pravnega mnenja, na katerega se je oprlo sodišče v izpodbijanem sklepu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je v predmetni zadevi registrsko sodišče po sodnem referentu (sodniškem pomočniku) s sklepom z dne 15. 5. 2017 pri subjektu vpisa (družbi K. d.o.o.) vpisalo spremembo družbenika in imetnika poslovnega deleža, in sicer namesto družbe J. d.o.o. vpis družbe E. d.o.o. Omenjena sprememba družbenika pri subjektu vpisa je bila posledica izvedene pripojitve družbenika subjekta vpisa, družbe J. d.o.o., k družbi E. d.o.o., ki je bila v sodni register vpisana s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici Srg 2017/10033 z dne 28. 3. 2017 (priloga A1 spisa). V posledici te pripojitve je družba J. d.o.o. prenehala, registrsko sodišče pa je posledično istega dne izdalo tudi sklep o njenem izbrisu iz sodnega registra (sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici Srg 2017/12609 z dne 28. 3. 2017; priloga A3 spisa). Družbeniki subjekta vpisa so zoper sklep sodnega referenta z dne 15. 5. 2017 vložili pritožbo iz razloga kršitev določb družbene pogodbe subjekta vpisa (določbe 7. in 8. člena družbene pogodbe¹) pri izvedeni pripojitvi in prenosu poslovnih deležev, ki jo je sodišče prve stopnje po sodniku posamezniku zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

5. Kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu, je bila v konkretnem primeru izvedena združitev družb z omejeno odgovornostjo v obliki pripojitve, v zvezi s katero se uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o združitvi delniških delniških družb (drugi odstavek 618. člena ZGD-1). Pripojitev je ena izmed oblik statusnega preoblikovanja družb, katere posledica je univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe (družbe E. d.o.o.). Konkretno so pravne posledice pripojitve urejene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, ki določa, da z vpisom pripojitve v sodni register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njenimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe prenehajo, delničarji prevzetih družb pa postanejo delničarji prevzemne družbe. V konkretnem primeru to pomeni, da je z vpisom pripojitve družbe J. d.o.o. k prevzemni družbi E. d.o.o. slednja postala tudi družbenik v družbi K. d.o.o. (subjektu vpisa) in s tem imetnik poslovnih deležev v tej družbi. Vpis spremembe družbenika in imetnika poslovnega deleža pri subjektu vpisa, ki je bil izveden z izpodbijanim sklepom, je zato zgolj posledica predhodno izvedene in v sodni register vpisane pripojitve².

6. Glede na navedeno in upoštevaje določbo 598. člena ZGD-1, v skladu s katero po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, so vse pritožbene trditve o kršitvah določb 7. in 8. člena družbene pogodbe subjekta vpisa pri izvedeni pripojitvi pravno nepomembne in z njimi pritožba v postopku vpisa spremembe družbenika v sodnem registru ne more uspeti. Pritožbeno sodišče se iz tega razloga do njih tudi ni posebej opredeljevalo.

7. Posledično pa je neutemeljena tudi pritožbena graja o (delni) neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je v celoti opredelilo do pritožbenih navedb, ki so v obravnavani zadevi odločilne (glede na pravne posledice pripojitve), do nebistvenih navedb (med njimi tudi v zvezi z očitki o kršitvah 8. člena družbene pogodbe) pa se sodišče ni dolžno opredeljevati. Slednje izhaja tudi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka podana v primeru, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pa, glede na pojasnjeno, ni primer v konkretni zadevi.

8. Enako pa velja tudi glede očitka pritožbe o kršitvi načela kontradiktornosti v postopku zaradi nevročitve odgovora na pritožbo in pravnega mnenja predlagatelja. Pritožniki so se namreč o vseh bistvenih vprašanjih v postopku izjasnili, dodatno še v pritožbi zoper izpodbijani sklep³, v tem okviru pa tudi v zvezi s predloženim pravnim mnenjem predlagatelja, vse pritožbene trditve pa je pritožbeno sodišče tudi obravnavalo. Pravica do obravnave pred sodiščem pritožnikom zato v ničemer ni bila kršena.

9. V zvezi z očitano kršitvijo, da sodišče prve stopnje ni postopalo skladno z določbo 31. člena ZSReg in predloga za vpis sprememb v sodni register ni vročilo subjektu vpisa, je primarno ugotoviti, da pritožniki z navedenim očitkom pravzaprav grajajo kršitev pravice drugega, to je subjekta vpisa, ki pa se zoper sklep o vpisu spremembe v sodni register niti ni pritožil. Zato že iz tega razloga takšna pritožbena graja ne more biti upoštevna. Namen vročanja predloga za vpis in listin subjektu vpisa (prvi odstavek 31. člena ZSReg) oziroma drugim osebam, katerih pravice utegnejo biti z vpisom prizadete (drugi odstavek 31. člena ZSReg), je namreč pravica slednjih, da se do takšnega predloga opredelijo, registrsko sodišče pa seznani z morebitnimi ugovori, ki bi jih udeleženci postopka utegnili imeti v zvezi s predlaganim vpisom. Šele v tem primeru⁴ pa je registrsko sodišče tudi dolžno sklep o vpisu v sodni register posebej obrazložiti (četrti odstavek 35. člena ZSReg). Ker v konkretnem primeru registrsko sodišče morebitne pravice tretjih, ki bi lahko bile prizadete z vpisom, ni zaznalo, v pritožbi zoper sklep sodnega referenta o izvedenem vpisu spremembe z dne 15. 5. 2017 pa pritožniki te kršitve tudi niso zatrjevali, so vsi pritožbeni očitki o zagrešenih kršitvah določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeni. Pa tudi sicer je v predmetni zadevi predlog za vpis spremembe družbenika v sodni register vložil notar, ki je sodeloval pri sestavi notarske listine (spremembe družbene pogodbe subjekta vpisa), na podlagi katere je bil predlagan vpis spremembe⁵ (priloge A1-A8 spisa), le-ta pa se skladno z drugim odstavkom 24. člena ZSReg šteje, da je pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis, ki temelji na takšni listini. Iz tega razloga pa določba prvega odstavka 31. člena ZSReg o vročanju listin subjektu vpisa v konkretnem primeru ni uporabljiva.

10. Pritožba tudi nima prav v delu, ki se nanaša na kršitev določb postopka v zvezi z rešitvijo prehodnega vprašanja in s tem povezanimi spornimi dejstvi. V konkretnem primeru namreč odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register ni odvisna od rešitve vprašanja o obstoju določene pravice ali pravnega razmerja (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Do pravnih posledic pripojitve (prenosa premoženja ter spremembe družbenika v subjektu vpisa) je namreč že prišlo z izvedenim vpisom pripojitve v sodni register (28. 3. 2017), zato je vpis spremembe družbenika v sodni register vezan zgolj na zakonske posledice te pripojitve. Odločitev registrskega sodišča o vpisu je zato odvisna le od pravilne uporabe materialnega prava, ne pa tudi rešitve morebitnih spornih dejstev v zvezi z veljavnostjo izvedene pripojitve (glede na določila družbene pogodbe subjekta vpisa), zaradi česar sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni bilo dolžno prekiniti postopka in udeležencev napotiti na pravdo, kot to zatrjuje pritožba.

11. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o kršitvi določb postopka v zvezi z odločanjem o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Drugi odstavek 11. člena ZSReg določa, da o pritožbah zoper sklep sodnega referenta (sodniškega pomočnika) odloča sodnik posameznik, kar je v konkretnem primeru pravilno storilo tudi sodišče prve stopnje. Ker so se zoper izpodbijani sklep sodnika posameznika pritožili družbeniki subjekta vpisa in ne predlagatelj, za odločanje o takšni pritožbi tudi ne pridejo v poštev določbe 37. člena ZSReg, po katerih registrsko sodišče v primeru utemeljenosti pritožbe o predlogu za vpis odloči drugače in izda nadomestni sklep, v nasprotnem primeru (ob neutemeljenosti pritožbe) pa zadevo odstopi sodišču druge stopnje. Registrsko sodišče je zato postopalo pravilno, ko je o pritožbi udeležencev odločalo samo (po sodniku posamezniku), šele nato pa pritožbo zoper ta sklep odstopilo v reševanje sodišču druge stopnje (tretji odstavek 11. člena ZSReg).

12. Glede na vse navedeno je registrsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti očitanih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in 19. členom ZSReg). Vsled tega je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 39. člena ZSReg pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča.

-------------------------------
¹ ki določajo, da je pri prenosu poslovnega deleža na osebe, ki niso družbeniki, možen le z upoštevanjem predkupne pravice obstoječih družbenikov oziroma, da je za odsvojitev, delitev ter zastavo poslovnih deležev oziroma drugo upravičenje tretjih oseb potrebno soglasje vseh družbenikov
² na podlagi katere je družbenik J. d.o.o. prenehal, namesto njega pa je v subjekt vpisa vstopil njegov univerzalni pravni naslednik
³ ko so podali še dodatne pritožbene razloge, ki jih v (prvi) pritožbi zoper sklep sodnega referenta niso izpostavili
⁴ v kolikor se odloča o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo oziroma se predlog za vpis zavrne ali zavrže
⁵ v skladu z 42. in 43. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je potrebno predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z listino o univerzalnem pravnem nasledstvu, ki jo je potrebno hkrati predložiti k predlogu za vpis spremembe družbenika, kar vse je bilo k predlogu za vpis predloženo

Datum zadnje spremembe:

04.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cpg 55/2020
• Sodba I Up 48/2002
• VSL sklep III Ip 2464/2013